Slovenski biografski leksikon

Podgorska – Hedvika Čus, omož. Nučič, r. 13. maja 1898 v Bistrici v Rožu, dovršila v Gorici 8. razr. osn. šole, 2 razr. učiteljišča, nato kot begunka 2 razr. trg. šole v Innsbrucku (1919) in bila uradnica okr. glavarstva v Mariboru; obiskovala je dram. šolo H. Nučiča in od 13. sept. 1919 do 1. jul. 1921 delovala v Nar. gled. v Mariboru, nato v Nar. kazalištu v Zagrebu, kjer se je povzpela do prve dram. igralke. Sprva je igrala naivne in sentimentalne mladostne vloge, nato pa se razvila v vsestransko močno umetnico, ki obsega klasični in moderni spored, najbolj pa oblikuje psihološko zapletene značaje. Njene like označuje globoko doživetje in močan, vendar harmonično umirjen izraz. Izredne kreacije v slov. in hrv. igrah so: Jacinta (Cankar: Pohujšanje), Lavra in Margetička (Krleža: V agoniji, Vučjak), Mara, Agneza in Giga (Begović: Božji čovjek, Pustolov pred vratima, Bez trećega), Dora (Šenoa: Zlatarjevo zlato); odlikuje se v Ibsenovih, Strindbergovih, Björnsonovih, Wedekindovih delih, dalje kot Ivana (Shaw: Sv. Ivana), Porcia, Kleopatra in Ariel (Shakespeare: Beneški trgovec, Antonij in Kleopatra, Vihar), Ifigenija (Goethe), Kasandra (Evripid: Trojanke), Nastja Filipovna (Dostojevski: Idiot), Nastja (Gorki: Na dnu), Vasa Železnova (Gorki). – Prim.: Gled. list (Lj.) 1924/25, št. 11 (s sliko); Kazal. list (Zgb.) 1947/48, št. 3 (s sliko); SPor 1949, št. 57 (s sliko), 60. Kr.

Koblar, France: Podgorska, Vika (1898–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi438078/#slovenski-biografski-leksikon (13. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Primorski slovenski biografski leksikon

PODGORSKA Vika, s pravim imenom ČUS Hedvika Ana, gledališka igralka, r. 13. maja 1898 v Mačah na Koroškem, u. 12. jul. 1984 v Mrbu. Oče Valentin, inž. iz Sedla pri Kobaridu, mati Ana Baumeier, z Mač pri Svečah. V Gor. je dovršila 8 razr. osn. š., 2 raz. učiteljišča, nato kot begunka 2 raz. trg. š. v Innsbrucku 1919. Bila je uradnica okraj. glavarstva v Mrbu, obiskovala dramsko š. H. Nučiča in od 1919 do 1921 delovala v Nar. gledališču v Mrbu; nato je odšla 1921 z Nučičem v Zgb in se v Hrvatskem narodnem gledališču razvila v eno največjih jsl. dramskih igralk. Igrala je večinoma dramske tragične vloge, bila je umetnica prefinjene čustvene razgibanosti in bogatega registra. V svetovnem repertoarju skoraj ni velike ženske vloge, ki bi je ne bila igrala. Za izredne zasluge na področju umetnosti je dobila 1961 Nazorjevo nagrado za življenjsko delo, 1976 nagrado Avnoja. Igralsko ime Podgorska si je izbrala po Podgori, vasi pri Gor., kamor je najraje hodila na sprehod, ko je živela v Gorici.

Prim.: Arh. matičnega urada občine Gorica; SBL II, 394; SGL II, 523; MSE III, 92 s sl.; T. Partljič, Obisk pri stari gospe, NRazgl 31. avg. 1984, 458; Večer 24. jul. 1984, 1 s sl.; T. Partljič, V. P. ni več, Večer 25. jul. 1984, 6 s sl.; Umrla je V. P., Delo 24. jul. 1984, 12 s sl.; Marija Inzko, Vika Podgorska, KolclcMD 1986, 93–94 s sl.

Češč.

Češčut, Marija: Podgorska, Vika (1898–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi438078/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine