Podgornik, Karel (1878–1962)

Podgornik Karel, politik, r. 16. febr. 1878 v Čepovanu, brat Antona P. (gl. članek), je študiral gimn. v Gorici (matura 1898), pravo v Gradcu (tam prom. 15. jul. 1904), ter vstopil jan. 1904 kot koncipient v pisarno odvetnika dr. Tume v Gorici. Tu je z dr. Pucom, Ivam Šorlijem in dr. 1905 ustanovil društvo Narodno prosveto, ki je postalo žarišče prosvet. dela na Goriškem, ter mu bil do 1912 predsednik. Jan. 1907 je prišel v izvrš. odbor Narodne napredne stranke za Goriško. Febr. 1911 je odprl svojo odvetn. pisarno v Gorici. Avg. 1913 je bil iz skupine slov. trgov in mest izvoljen v gor. dež. zbor, v katerem je načeloval klubu 11 slov. poslancev. Narodno zavest ljudstva je utrjeval s prirejanjem polit. tečajev (n. pr. v Dutovljah dec. 1913) in shodov (febr. 1914 v Gorici in Oslavju, marca 1914 v Kobaridu in Cerknem). V dež. zboru se je febr. 1914 zavzemal za zvišanje učit. plač, predlagal nakup novega poslopja za dež. urade ter vložil interpelacije zastran nerabnega realčnega poslopja in zaradi preganjanja slov. železničarjev na drž. kolodvoru v Gorici. Ob izbruhu 1. svetov. vojne je bil mobiliziran ter v vojni službi v Celju do avg. 1918. Takrat je bil pozvan v Gorico kot načelnik likvid. odbora Trgov.-obrt. zadrug, sodeloval pri gibanju za majsko deklaracijo ter postal predsednik ilegal. Pokrajin. narod. sveta za Goriško, ki je prevzel ob zlomu a.-o. monarhije vso oblast na Goriškem, a se je moral 8. nov. 1918 umakniti ital. okupacijskim četam. Obenem je bil P. dec. 1918 odpeljan kot vojni ujetnik v ital. taborišče Servigliano onkraj Ankone, od koder so ga izpustili šele jul. 1919. Dne 21. maja 1921 je bil P. skupaj z dr. Jos. Vilfanom, Jos. Lavrenčičem in Virgilijem Ščekom izvoljen za poslanca v rimsko poslan. zbornico ter ostal v njej do nastopa fašizma 1924. V začetku 2. svetov. vojne je bil P. apr. 1941 odpeljan v it. taborišče Urbisaglie (Macerata), od koder je bil kmalu izpuščen, vendar so ga Italijani nov. 1942 vnovič za mesec dni zaprli v goriške zapore. Vse to je hudo razrahljalo njegovo zdravje. –Prim.: Gabršček II, 147, 174, 214, 242, 266, 360, 423–4, 448–50, 560, 564; J 1921, št. 121; Tuma 290, 383, 387. Ara.

PODGORNIK Karel, politik, r. 16. febr. 1878 v Čepovanu, u. 28. jan. 1962 v Solkanu. Oče Ludvik, mati Marija Kofol. Gimn. je končal v Gor. 1898 in nato študiral pravo v Gradcu, promoviral 15. jul. 1904. Še pred tem je stopil kot koncipient v odvet. pisarno dr. Tume v Gor. in pričel kmalu javno in polit. delovati v liberalnem taboru. 1907 je postal član izvršnega odb. NNS na Gor. Zelo aktiven je bil v društvu Narodna prosveta, ki mu je bil ustanovitelj (1904) in dolgoletni preds. To društvo je bila osrednja prosv. organizacija liberalcev na Gor., imelo je bogato knjižnico in razvito gledal. dejavnost. P. je bil tudi tajn. Pev. in glasb. društva v Gor. (1908), starešina pri akademskem ferijalnem društvu Adrija, deloval v kolesarskem društvu Gorica in bil vsestransko aktiven kot vsa njegova generacija mlajših liberalno usmerjenih izobražencev na tedanjem Gor. (dr. D. Puc, I. Šorli, B. Vošnjak. P. Medvešček itd.). Febr. 1911 je odprl lastno odvet. pisarno v Gor.; dr. Turna, pri katerem je začel službovati (1904), ga je označil kot »izbornega koncipienta«. 1912 je sodeloval pri prevzemu časnikov Soča in Primorec od dotedanjega lastnika A. Gabrščka na posebno družbo, ki ji je bil preds. Naslednje leto je bil izvoljen v gor. dežel. zbor v mestni kuriji (Tolmin, Bovec, Kobarid, Kanal, Ajdovščina) kot edini kandidat. V delež. zboru je načeloval klubu 11 slov. poslancev. Svojo aktivnost je P. takrat izkazoval tudi z nastopi v dežel. zboru, kjer je imel več interpelacij (zoper preganjanje slov. železničarjev v Gor., za zvišanje učiteljskih plač itd.), ter s predavanji in govori na gor. podeželju (polit. š. v Dutovljah dec. 1913, govori febr. 1914 v Gor. in na Oslavju, mar. istega leta v Kobaridu in Cerknem). Ob izbruhu prve svet. vojne je bil mobiliziran ter bil v vojni službi v Celju do avg. 1918. Vrnil se je v Gor. in sodeloval pri odboru za likvidacijo Trgovsko-obrtne zadruge. Kmalu pa se je ponovno pognal v polit. delovanje, ko je 13. sept. 1918 postal preds. gor. pokraj. odseka Narodnega sveta iz Lj. Gor. odsek je v okt. izvedel plebiscitno akcijo za priključitev slov. dela gor. dežele z Gor. vred v bodočo jsl. državo. Tik pred podpisom premirja med It. in Avstro-Ogrsko pa je odsek 1. nov. objavil razglas, s katerim je v imenu narodne vlade »samostojne jugoslovanske države« prevzel oblast nad slov. delom gor. dežele in Gor. P. je podpisal proglas in 2. nov. zaprisegel vojake avstr. gorskega polka za jsl. vojsko. Delo Pokraj. odseka je prekinila it. vojaška oblast, ki je z vojsko od 7. nov. dalje zasedala področja Goriške. Pokraj. odsek je poslej deloval še ilegalno, vendar je bil P. dec. 1918 odpeljan kot vojni ujetnik v taborišče Servigliano pri Anconi. Od tu se je vrnil jul. 1919. Pričel je znova polit. delovati, vključil se je v enotno polit. društvo Edinost za področje JK. Na volitvah za it. parlament je bil 15. maja 1921 izvoljen na listi Jugoslovenske narodne stranke, v parlamentu je deloval do njegovega razpusta dec. 1923. V poslanski dobi 1922–23 je bil član komisije za notranje zadeve. Njegov prvi nastop v parlamentu je povezan s problematiko šolstva Slov. in Hrvatov v SlovPrim. in v Istri. Večkratni so tudi P-ovi posegi v zadevah rabe slov. jezika v javnosti, tako je 25. mar. 1922 skupaj z dr. Vilfanom predlagal resolucijo, naj vlada omogoči slov. prebivalstvu, da v javnosti svobodno uporablja slovenščino v občevanju z oblastmi. Po ukinitvi slov. javnega delovanja se je posvetil svojemu poklicu. Policija ga je v tistem času strogo nadzirala, njegov poskus, da bi 1937 skupaj z Virgilom Ščekom kot bivša poslanca it. parlamenta obiskala Mussolinija in ga seznanila s položajem slov. narodne manjšine v It., ni uspel, ker so dale krajevne faš. oblasti negativno mnenje. Ob napadu na Jslo 1941 je bil zaprt v taborišču Urbisaglia (Macerata), nov. 1942 je bil v gor. zaporih. V OF se je vključil 1942. Javni delavec je ostal tudi še po osvoboditvi 1945. 10. avg. 1947 je bil izvoljen za prvega preds. DFS v Gor. Zaradi it. šovinistov in njih ustrahovanja se je ob priključitvi dela SlovPrim. k Jsli preselil v jsl. Solkan, kjer je živel kot upokojenec. Arhiv P-ove pisarne hrani Pokraj. arhiv v Novi Gor. 22. jul. 1973 mu je Klub starih gor. študentov odkril v Čepovanu spominsko ploščo.

Prim.: SBL II, 394 (s tam navedeno liter.); Soča 1. mar. 1958; PDk 30. jan. in 1. febr. 1962; PrimN 31. jan. 1962; PDk 25. jul. 1973; GorZb 11, 115; Kacinova pass.; Kacinova, 1921–28, pass.; M. Kacin-Wohinz, Poslanci Jugoslovenske narodne stranke v italijanskem parlamentu v predfašistični dobi, PZDG 1974, 109–36; B. Marušič, Primorski čas pretekli, Koper 1985, pass.; C. Rinaldi, I deputati del Friuli-Venezia Giulia a Montecitorio dal 1919 alla Costituente, 2, Trieste1983, 573–77.

B. Mar.