Plohl, Miroslav (1881–1939)

Plohl Miroslav, tehnik, r. 30. jun. 1881 profesorju Francu P.-u v Gorici, u. 30. sept. 1939 blizu Borlina pri Karlovcu. Po dovršenem 5. razredu gimn. v Gorici je vstopil v vojaško akademijo na Reki, iz katere je 1902 izšel kot inženirski častnik avstr. vojne mornarice. Nato je 2 leti študiral v torpednem in elektrotehničnem tečaju v Pulju, ki ga je dovršil z odliko. Že v avstr. mornarici je veljal za izvrstnega strokovnjaka in hitro napredoval, tako da je bil 1918 že v činu polkovnika. Po zlomu Avstrije je bil več let na Dunaju za ravnatelja radijske tovarne. V sept. 1925 je bil poklican na tehnično fakulteto zagrebške univerze, postal tu 1930 redni profesor in vodja zavoda za elektrotehniko, 1937 pa dekan tehn. fakultete. V zadnjih letih se je močno prizadeval za razširjenje elektrifikacije na Hrvatskem in osnoval v ta namen »Banovinsko električno podjetje«, ki naj bi oskrbovalo tudi najmanjše kraje z električno silo iz hidrocentrale na Fužinah v Gorskem Kotaru. V načrtih, ki jih je izdelal vse sam, je bilo tudi zamišljeno elektrificiranje železniške proge Sušak-Karlovac. Na uradnem potovanju, na katerem je nadzoroval započeta dela med Sušakom in Karlovcem, je na cestnem ovinku v bližini Borlina po nesreči padel iz avtomobila in se ubil. Pokopan je bil na banovinske stroške 3. okt. 1939 v Zagrebu. – Prim.: Novosti 1939, št. 271; J. 1939, št. 229; S 1939, št. 226; Vreme 1939, št. 6354; Istra 1939, št. 40. Ara.

PLOHL Miroslav, elektrotehnik, univ. prof., r. 30. jun. 1881 prof. Francu v Gor., u. v prometni nesreči 30. sept. 1939 blizu Borlina pri Karlovcu, pokopan v Zgbu. Po 5. razr. gimn. v Gor. je obiskoval mornariško voj. akad. na Reki, 1902 postal inž. častnik, nato dve leti študiral torpedništvo in elektrotehniko na tečaju v Pulju, kjer je bil med odličnjaki. Kot odličen strokovnjak je hitro napredoval, ob začetku prve svet. vojne je bil že polkovnik. Po vojni ravn. tovarne za radijsko tehn. na Dunaju, 1925 je prišel na Tehn. fak. U v Zgbu, tu postal 1930 redni prof. in vodja inštituta za elektrotehniko, 1937 dekan Tehn. fak. Zaslužen je za elektrifikacijo Hrvaške, ustanovil Banovinsko električno podjetje, ki naj bi oskrbovalo tudi najmanjše kraje z energijo iz vodne elektrarne na Fužinah v Gorskem Kotaru. Izdelal načrte za elektrifikacijo železn. proge Sušak-Karlovac. Ob obisku terena je na cestnem ovinku padel iz avtomobila in se smrtno ponesrečil.

Prim.: A. Rudolf, M. P., SBL II, 386.

SAS