Slovenski biografski leksikon

Ples Miroslav, narodni buditelj in politik, v Devinu pri Trstu r. 28. febr. 1852, u. 26. avg. 1922. Veleposestnik in lastnik slovite restavracije v Devinu, središča narodnih prireditev v slov. Primorju, je postal voditelj devinskih, pa tudi okoliških Slovencev ter uspešno branil ogroženo ozemlje ob jezikovni meji. Od 1881–1906 devinski župan, je odbijal naklepe devinskega grajskega oskrbnika Negrina in ital. društva Lega nazionale, da bi se poitalijanil pouk na slov. ljudski šoli v Devinu. – Ko je v sept. 1898 devinsko prebivalstvo dejansko demonstriralo zoper novo otvorjeno šolo Lege nazionale in jo pri tem neznatno poškodovalo, je okr. glavarstvo v Gradiški dalo P.-a aretirati in ga vklenjenega poslalo v Trst. Tam ga je dež. sodišče 17. nov. 1898 zaradi »javnega nasilja« obsodilo na 8 mesecev ječe, kasacijsko sodišče na Dunaju pa ga na pritožbo dr. Gust. Gregorina oprostilo krivde in kazni. – Kot politik je bil P. član Narodne napredne stranke na Goriškem ter bil ob njeni reorganizaciji v jan. 1907 izvoljen za njenega podpredsednika. Od P.-ovih sinov je Leopold prevzel očetovo posestvo in hotêl v Devinu; o Ivanu gl. članek. – Prim.: E 1898, št. 228, 230; 1922, št. 202; J 1922, št. 203; SN 1898, št. 266; 1922, št. 196; Soča 1898, št. 75, 83, 92–94; Gabršček I 388, 481–3; II, 34, 56, 113, 173, 204, 242. Ara.

Andrejka, Rudolf: Ples, Miroslav (1852–1922). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi434328/#slovenski-biografski-leksikon (21. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Primorski slovenski biografski leksikon

PLES Miroslav, narodni buditelj in politik, r. 28. febr. 1852 v Devinu, u. 26. avg. 1922 prav tam. Oče Ivan, gostilničar. Po očetu je prevzel veleposestvo in znano slovensko restavracijo v Devinu, kjer je bilo središče narod. prireditev na Prim. P. je postal voditelj devinskih in okoliških Slov. in je uspešno branil ogroženo ozemlje ob jezikovni meji. Od 1881–1906 je bil devinski župan in odbijal naklepe devinskega oskrbnika Negrina in ital. društva Lega nazionale, ki so jo okr. 1898 ustanovili ital. prebivalci Devina, da bi poital. pouk v slov. osn. š. Svoje poslopje so ponudili občini, češ da bi služilo za potrebe celotnega prebivalstva. Župan P. in odbor sta ponudbo odklonila, Lega nazionale pa je toliko časa izzivala, da so Devinčani sept. 1898 odgovorili z demonstracijo. »Tisti bolj korajžni... so dobili pri Minkotu (Plesu) razno orodje, zlasti sekire, kladiva, krampe in podobno. Začeli so udrihati po stavbi "Lege", da se je kar kadilo. Naredili so precej škode in ne vem, kako bi bilo z laškimi pajdaši, če ne bi kmalu prišla iz Tržiča cela četa vojakov, ki so razkropili množico ljudstva« (PDk 23. jul. 1972). Okrajno glavarstvo v Gradiški je dalo naslednji dan aretirati več Devinčanov in tudi P. so uklenjenega odpeljali v Trst k jezuitom v ul. Tigor, češ da je hujskal domačine proti Ital., da je dal demonstrantom orožje. Dežel. sodišče je P. 17. nov. obsodilo zaradi »javnega nasilja« na 8 mes. ječe, od 7 do 10 mes. so dobili drugi, nekaj so jih oprostili. Branila sta ga odv. in politika dr. Otokar Rybař in dr. Gustav Gregorin. Po obravnavi so Devinčani slovesno sprejeli župana in druge vaščane na devinski žel. postaji in dekan Jos. Skočir jih je »ganljivo nagovoril« in pozdravil. Na pritožbo dr. Gregorina je kasac. sod. na Dunaju P. oprostilo krivde in kazni in 19. dec. 1900 je spet prevzel žup. posle. Da bi se ljudje kult. in narod. dvignili, so 16. dec. 1900 ustanovili v Devinu Bralno in pev. društvo Ladija in za preds. izvolili P. Sedež je bil v njegovi restavraciji, kamor so dobivali razne časopise, celo LZ. Društvo je ob velikih praznikih prirejalo plese in t. i. »veselice« ter tombolo. V okviru društva je delovala zelo delavna dram. skupina. Društvo je v akademskih letih vodil P-ov sin Ivan, delovalo pa je do 1920. V P-ovi restavraciji in na okrašenem dvorišču je bilo 25. avg. 1901 veliko sokolsko slavje z vrsto pev. zborov. Predzadnjo ned. jun. 1902 je bilo pri P. zborovanje društva Pravnik iz Lj., Tr. in Gor., med drugimi je govoril tudi pisatelj I. Tavčar. – Polit. je bil P. član Narodno napredne stranke na Gor.; ob njeni reorganizaciji v jan. 1907 je bil izvoljen za njenega podpreds. Od P-ovih sinov je Leopold (1891–1984) prevzel očetovo posestvo, Ivan pa je postal gosp. organizator in publicist (gl. čl.).

Prim.: SBL II, 380 in tam navedena liter.; Gabršček I, 388, 481–83; II, 34 in pass.; Dj. Planjavec, Buditelj slovenstva iz Devina, PDk 23. jul. 1972 s sl.; Devin, dom lepe Vide, Trst 1983, 56, 78–82, 97.

Jem.

Jevnikar, Martin: Ples, Miroslav (1852–1922). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi434328/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine