Plemel, Valentin (1820–1875)

Plemel Valentin, botanik, r. 7. jan. 1820 na Bledu (Rečica št. 35) kot sin zemljaka Matije, u. 9. jun. 1875 v Kor. Beli. Obiskoval je normalko v Lj. 1828–31, gimn. 1831–7. Kot učenec je bil vedno med najboljšimi; 1833 je dobil Toettingerjevo štipendijo. Filozofijo je študiral v Lj. 1837–9, bogoslovje 1839–43 ter bil 27. jul. 1843 ordiniran. Služboval je kot kaplan 1843–7 na Premu pri Ilir. Bistrici, 1847–8 v Cerknici, 1848–52 v Koprivniku pri Kočevju, 1852–3 v Leskovcu, 1853–7 v Škocijanu na Dobravi, 1857 je prišel kot lokalist v Koroško Belo; tu ga je na večer 2. jun. 1875 v cerkvi zadela strela in je teden dni kasneje za posledicami umrl. – Velik ljubitelj prirode, je izrabil P. bivanje na Notranjskem, Dolenjskem in Gorenjskem za izlete, na katerih je spoznaval domače rastline, jih zbiral in opisoval. Z alfabetskim seznamom kranjskih rastlin, ki je izšel pod naslovom »Beiträge zur Flora Krains« (Jahresh. d. Ver. d. Krain. Landesm. 1862) se je uvekovečil v botanični literaturi. Njegova razprava je tretje tiskano delo o flori ožjega slov. ozemlja (prej sta pisala Scopoli in Fleischmann). Pomen tega dela je v njegovi izvirnosti, v zanesljivosti in točnosti podatkov ter v nenavadno zgodni usmerjenosti k modernim strujam rastlinoslovja, h geobotaniki in rastlinski sociologiji. P.-ovo delo je sicer samo fragment, a nudi raziskovalcu zaradi vestne navedbe nahajališč ter njihovih geognostičnih prilik, zaradi (z malimi izjemami) točne determinacije tipov in popisa važnih rastlinskih družb obilo znanstvenega materiala. – Večino v »Beiträge« navedenih rastlin je podaril P. v lepih eksemplarjih 1862 dež. muzeju v Lj. za Herbarium Carniolicum, a poleg tega je oddal za splošni herbarij one izvenkranjske rastline, katere je zbral njegov brat France P. na svojih potovanjih. Na dunajski svetovni razstavi 1873 je predložil P. bogat herbarij in je dobil zaradi zaslug za spoznavanje deželne flore kolajno za napredek. Ta herbarij je pozneje imel v posesti nadgozdar F. Micklitz v Radovljici, iz njegove zapuščine ga je 1894 kupil dež. muzej. Dublete tega herbarija, ki si jih je P. preskrbel za izmenjavo, je iz P.-ove zapuščine dobil gozdni svetnik K. Seitner v Sarajevu in jih 1881 odstopil prirodoslovnemu kabinetu lj. realke kjer se še danes nahaja Herbarium Plemelianum v 12 fasciklih s 486 plemeni (1313 vrst). P. je določil tudi zbirko bohinjskih rastlin, katere je zbral katastralni inženjer Krupička. – P. se je bavil tudi z zgodovino briksenskih škofov, kolikor ga je zanimalo življenje obeh patronov koroškobelske fare. Rokopisi so shranjeni v farnem arhivu v Koroški Beli. – Poleg botanika Ginzbergerja citira P.-a in njegovo delo ponovno Paulin, sklicuje se nanj in na njegove izčrpne podatke ter ga tu in tam tudi korigira. Niessl v. Mayendorf je v spomin na kranjskega florista imenoval glivico na Zoisovi zvončnici Leptosphaeria Plemeliana in jo v Österr. botan. Zeitschr. 1881, 345 podrobno opisal; po P.-u je imenovana tudi Centaurea coriacea ß Plemeli (Öst. bot. Zsch. 1884, 219). – Prim.: Juventus 1831–37; lj. škof. šematizmi 1839–75; MHK 1860, 44; Deschmann, Jahresh. d. Ver. d. Krain. Landesm. 1862, 120; LT 1870, št. 32; 1875, št. 126, 132; Voss, Reliquiae Plemelianae, Öst. bot. Zsch. 1881, 277; Voss, Versuch einer Gesch. der Botanik in Krain (1754–1883), Jber. d. Staats-Ober-Realschule in Laibach 1884, 1885; Niessl v. Mayendorf, Öst. bot. Zsch. 1881, 345; Ullepitsch, ibid. 1884, 219; Verzeichnis der im J. 1849 dem Museum verehrten Geschenke. Nar. muzej, nakupna knjiga Nar. muz. 1858, 41, 58; 1894, 7; BK 1858, št. 29; Müllner, Argo 1894, 240; 1901, 133; Derganc, Allg. botan. Zft 1904, 5/6; Lavtižar, Zgodovina župnij in zvonov v dekaniji Radolica 1897, 35; Šubic, Obravnave dež. zbora kranjskega 1898/99, 285; Binder, Gesch. d. St.-Oberrealsch. i. Lb. 1902, 71; Paulin, Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains, 1904; Paulin, Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen, 1915; Ginzberger, Eine Exkursion auf den Krainer Schneeberg, Öst. bot. Zsch. 1909, 476; Glaser III, 32; rkp. katalogi filozofije 1837–9; katalogi normalke 1828–31; Status animarum (1869 z napačnimi podatki »prof. dr.« V. Pl.), krst. in mrliška knjiga na Bledu; župni arhiv v Koroški Beli. Ap.