Plečnik, Janez (1875–1940)

Plečnik Janez, anatom, brat arh. Jožeta P.-a, v Lj. r. 3. jun. 1875 in u. 5. dec. 1940. Iz ljudske šole na Grabnu je šel v gimn. v Lj., ki jo je dovršil 1893, nato študiral medicino na Dunaju in bil 23. marca 1899 prom. za doktorja. Potem se je specializiral za patološkega anatoma, bil nekaj časa na prosekturi v Černovicah, v marcu 1905 postal sodni izvedenec in jetniški zdravnik v Lj. in v okt. 1917 prosektor v lj. dež. bolnišnici. Ob ustanovitvi lj. univerze je bil 31. avg. 1919 imenovan za izrednega, 27. jan. 1920 pa za rednega profesorja anatomije. Bil je med prvimi organizatorji medicinske fakultete, 1922/3, 1932/33 in 1938/30 njen dekan in mnogo let prodekan in je, boreč se z mnogoterimi težavami, uredil anatomski institut. Na juridični fakulteti je predaval sodno medicino. Bil je odličen učitelj in velik prijatelj akad. mladine. Ljubil je naravo in glasbo ter sam dobro igral na klavir. – Njegovo izvirno znanstveno delo je bilo raziskovanje strukture nadledvic. Za izboljšanje laboratorijske tehnike je važna njegova uvedba tatraklorovega ogljika kot vmesne tekočine pri namakanju preparatov v parafinu. – V mladi slov. medicinski literaturi je za vedno važen njegov »Kratek repetitorij anatomije« v 6 zvezkih (Lj. 1924–5). V M 1927–34 je priobčeval, malodane v vsaki številki, poljudne članke iz anatomije in fiziologije. So to duhovita in življenjsko modra kramljanja strokovnjaka, ki je imel znanje polihistorja, srce pravega človekoljuba, veliko življenjske skušnje, možato odkritost in izredno tenak čut za bogastvo materinega jezika in lastnost ljudske govorice, dasi ne vedno brez nekega čudaškega prizvoka. – Prim.: Zgod. slov. univerze do l. 1929, 156, 159, 160, 185, 238; J 1940, št. 286; S 1940, št. 281 (s sliko), 283; Slov. dom 1940, št. 280, 282; SN 1940, št. 280; Kron 7 (1940) 254 (s sliko in napačnim rojstnim datumom); Pirc, Bibl. 114/5. Pr.