Pivko, Ljudevit (1880–1937)

Pivko Ljudevit, šolnik in politik, r. 17. avg. 1880 v Novi vasi, obč. Sv. Marko niže Ptuja, u. 29. marca 1937 kot profesor v Mariboru. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Marku, šel z 11 leti na gimn. v Varaždin, 2.–4. razr. obiskoval v Ptuju, višjo gimn. v Mariboru, tu mat. 1900. Slavistiko in germanistiko je študiral v Pragi, Krakowu, na Dunaju in v Frankfurtu o. M. Po promociji 1905 in prof. izpitu 1906 na Dunaju je služboval 1906–8 na klas. gimn. v Mariboru, 1908 do svetovne vojne, 1919–25 in 1929–31 na moškem učiteljišču, od 1935 do smrti na real. gimn. v Mariboru; 1925–9 in 1931–5 nar. poslanec. – Narodno in politično se je šolal v gimn. literarnih in nacionalnih krožkih, dozorel pa je v borbi s štajercijanstvom in v nacionalnih visokošolskih organizacijah v Pragi, kjer je bil soustanovitelj Jugoslov. kluba, predhodnika »Ilirije«. Narodnostno radikalno, kulturno pa liberalno usmerjen, se je priključil 1906 ustanovljeni Narodno-napredni stranki, se pa kmalu pridružil Rosinovemu slogaškomu krogu. V svetovni vojni je 1914 stopil v stike s črnogorsko armado ter vzdrževal stike z ententnimi četami, dokler ni 1917 pri Carzanu prešel v Italijo, kjer je organiziral jugosl. odred češke, romunske in poljske legije; 1918 se je z jugosl. dobrovoljskim bataljonom vrnil v Jugoslavijo in stal na črnogorsko-albanski meji do demobilizacije 1919. Doma je stopil v vrste Jugosl. dem. str. in Samostojne dem. str. ter bil 1925 in 1928 izvoljen na njenem programu, a 1931 na progr. gen. Živkovića ter delal v smislu Jugosl. radik. kmetske demokracije in Jugosl. nac. stranke. – V zvezi s političnim je P.-ovo delo za zbližanje s Čehi in za poglobitev narodnega zedinjenja. 1922 soustanovitelj, 1922 do 1930 preds. mariborske Jsl. češkosl. lige, 1906 soustanovitelj in do vojne tajnik mariborskega Sokola ter marib. sokolske župe in 1919–25 starosta župe. Narodnoobrambno delo pa je vršil v mariborski čitalnici, DCM, kot tajnik Nar. sveta za Štajersko in s predavanji po Slov. Štajerskem, kjer je zlasti nastopal proti štajercijanstvu. – V šoli je vzgajal narodno zavest in smisel za telovadbo. Smotreno se je začel baviti s telovadbo na Dunaju, nadaljeval v Pragi, v Mariboru pri športnem društvu Maribor in v Sokolu ter 1913 opravil v Zagrebu usposoblj. izpit. Bil je 1920–6 predsednik SŠM, 1908 do 1920 deloval v marib. Zgodov. društvu 1923–31 bil v nadzorstvu marib. Posojilnice. V zvezi s P.-vim mnogostranskim delom je njegovo literarno udejstvovanje. Kratka zgod. slov. naroda (1907 in 1912) je nastala iz predavanj pri pouku slovenščine na marib. gimn.; enako v zvezi s šolo: Zgodovina Slovencev I–III (SŠM 1909–11), Dramatsko pesništvo (1921), Telovadne igre I–III (1911, 1913, 1921, 1922²), Plezanje (1920), Kratka metodika telovadbe (1921) in vrsta člankov iz metodike telovadbe v P; skupaj z A. Schaupom je sestavil Telovadbo I–IV (1920–3). Dalje je napisal Češkoslovaško Sokolstvo 1862–1922 (1923) in bil sotrudnik Ssk, Sokola, Vestnika Sok. župe Maribor, Zbora (tema 1920–2 urednik) in Sokoliča. Izraz P.-vega narodnega in polit. dela so: Ribičev Jurka (Maribor 1911), Vojaško leto Pavla Poljanca (celjski NDk), Črtice iz slov. polit. dela in boja (1912), Načela Karla Havlička Borovskega (1912); iz dobrovoljske dobe: Carzano I–V (1924), Proti Avstriji (1923), Naši dobrovoljci v Italiji (1924), Šifrirana pisma (J 1924) in zbirka Rame ob ramenu I–IV (1925, 1928). Polit. in nacionalen značaj imajo dopisi v celjski D, SN, Slov. Štajercu, Novem Slov. Štajercu, Slogi, E, J, Taboru in MV. Narodopisno gradivo obravnavajo Pavluša (1907), Šaljivec iz Podravja (1910) in prevod Tolstega, Ljudske pripovedke (1913); narodopisne študije objavili ČZN (1935: Ribištvo v Dravi in njenih vodah), Moravská-Slezská revue in Lidove Noviny. V Sn in LZ je objavil črtice iz zgodovine mariborskega slov. gledališča. V rokopisu je zbral obširno narodopisno gradivo o svoji rojstni vasi. – Psevdon.: Pavel Poljanec, Janko Osojnik. P.-ovi spisi iz dobrovoljske dobe so prevedeni v češčino. – Prim.: J 1924, št. 142, 145, 160 (s sliko); 1937, št. 73, 74; NDk 1924, št. 119, 120; Roubik, Uvod k češki izdaji Carzana, Praga 1924; Rajić, Budučnost, Beograd 1926; Vodnik po Mariboru 73 (slika); Baš, ČZN 1936, 145. Slika ASK 133. Baš.