Pišek, Franc (1856–1922)

Pišek Franc, politik, r. 3. dec. 1856 v Hotinji vasi, u. 6. jan. 1922 v Orehovi vasi pri Slivnici blizu Maribora. Po domači ljud. šoli se je izobraževal sam in začel kot Slovenec nastopati v dravskopoljskih kmetskih organizacijah, pri gasilcih, posojilnicah i. dr., in ko si je ustvaril v Orehovi vasi svoj dom, zlasti v občinski politiki. Kot najaktivnejša kmetska osebnost je postal 1882 zaupnik Posojilnice v Mariboru in Slov. polit. društva ter vzdrževal zvezo med narodnjaki v Mariboru in na deželi. Bil je med prvimi, ki so se borili za poslovenjenje občinskih svetov v marib. okolici, in 24 let do 1908 župan v Orehovi vasi, kjer je vzorno uredil ceste in dosegel postajališče južne žel. (1912). Pri polit. diferencijaciji štaj. Slovencev je bil med ustanovitelji Slov. kmeč. zveze in v prvih odborih blagajnik. Na njenem programu je bil 1907 izvoljen v drž. zbor v volivnem okraju Maribor d. br.–Slov. Bistrica–Konjice, 1911 pa v vol. okr. Maribor d. br.; 1919 je bil imenovan v Narodno predstavništvo, 1920 pa na programu Slov. lj. stranke izvoljen v ustavodajno skupščino. L. 1909 je bil izvoljen za splošno skupino Celje, Laško, Sevnica, Brežice, Šmarje, Vransko, Gornji grad, Šoštanj, Slovenj Gradec in Marenberg v štaj. dež. zbor. V povojni polit. organizaciji je bil podpred. Slov. kmeč. zveze, ud načelstva in izvrš. odbora Slov. lj. stranke, v gospodarski pa je bil od 1913 odbornik Zadr. zveze in po vojni tudi Gospodarske zveze. V politiki je zastopal podrobne stanovske kmetske interese, zlasti med vojno s svojim posredovanjem omilil nekaj trdot pri rekvizicijah; v Avstriji poudarjal slov. narodne pravice, v Jugoslaviji pa avtonomijo. Pred prevratom je delal v marib. okraju za majn. deklaracijo, ob prevratu bil član mariborskega Nar. sveta. V Nar. predstavništvu je gledal na pomoč oškodovancem po uimah, v ustavodajni skupščini pa je stavil interpelacijo o izenačenju davkov in interpelacijo glede prehrane revnejših slojev. Poleg krajevnih poročil v S in SGp je v SGp napisal večje članke: Kmetje, le vkup, le vkup! (SGp 1907, št. 6 nsl.), kjer je statistično prikazal nerentabilnost kmetijstva; O hišno-razrednem davku (SGp 1909, št. 26 nsl.); O osebnodohodninskem davku in o »priznalnicah« za njegovo odmero (SGp 1912, št. 52); Navodilo glede osebnodohodninskega davka (SGp 1914, št. 11 nsl.). P. je bil napreden kmetovalec in stanovsko usmerjen politik, ki je s poudarjanjem kmetskih teženj zaviral štajercijanstvo v svojem okolišu in pritegnil svoje rojake v tabor Slov. kmeč. zveze. Za kmeta aktualnih vprašanj ni črpal iz ideoloških programov, ampak iz lastne kmetije. – Prim.: SGp 1911, št. 19; Straža 1922, št. 3; F. Ž(ebot), SGp 1922, št. 2; S 1922, št. 6. Baš.