Piščanec, Elda (1897–1967)

Piščanec Elda, slikarica, r. 2. nov. 1897 v Trstu, hči Justa P.-a. Študirala je na mestnem liceju in obrtni šoli v Lj. Že v tem času se je privatno učila slikarstva pri R. Jakopiču, 1921/22 skupno z M. Pregljevo v Litiji pri P. Žmitku in nato v Zagrebu pri Tabakoviću; 1924–9 je študirala slikarstvo in grafiko na akademiji v Firenzi (Carena, Celestini), vmes je bila v Parizu pri M. Denisu in Lhotu. Nato je živela v Dobrni pri Celju. Od 1936 poučuje risanje na raznih sred. šolah (Lj., Kranj, M. Sobota, Trbovlje). Dela v olju in raznih grafičnih tehnikah kompozicije (predvsem nabožne vsebine), krajine, portrete, tihožitja, lovske prizore in religiozne slike. Močno se nagiba k monumentalnemu cerkvenemu slikarstvu. V vojnih letih se je poprijela tudi kiparstva in se vadila pri prof. Severju (vlivanje v mavec), Dremlju in Smerduju (modeliranje v glini). Glavna slikarska dela: Objokovanje s križa snetega Kristusa, ciklus Sv. rožni venec, cvetlična tihožitja, krajine iz okolice Lj., Kranja in Dobrne, portreti (n. pr. dr. A. Piskernik, nadškof dr. Ujčić, pevka A. Kristanova, prof. Nada Ruplova i. dr.). Za cerkev v Hrastniku je naslikala veliko oltarno sliko Kristusa Kralja (olje 1937). V letih 1940 in 1946 je figuralno poslikala župno cerkev v Stranicah pri Konjicah. Za cerkev na Humu pri Ormožu je naslikala v olju križev pot; za podružnico Šmartno ob Savi je modelirala reliefni križev pot (1942) in ga poslikala, uporabljajoč vse odtenke barv, ki jih je vajena uporabljati kot slikarica (tri postaje v Um VIII, 1943/44, 144–5). Razstavila je večkrat v Lj., pa tudi v Mrb., Celju, Zgb., Bgd., Novem Sadu, Osijeku in v inozemstvu (Firenze, Saarbrücken, v več belgijskih, švedskih in rumunskih mestih). Nekaj slik imata Nar. muzej in Nar. galerija v Lj. Reprodukcije nekaterih del: Um IV (1939/40) 142, 268–71; VI (1941/42) 73; VIII (1943/44) 144, 145, 147. – Prim.: IS 1932, 87 (z njeno sliko in posnetki več njenih del); K. Dobida, M 1935, 109 (z njeno sliko; posnetki del na str. 88–91, 94, 95). *

PIŠČANEC Elda, slikarka in kiparka, r. 2. nov. 1897 v Trstu, u. 18. okt. 1967 na Vinah pri Dobrni (Celje). Odraščala je v Dobrni. Mestni licej in obrtno š. je obiskovala v Lj. Že v tem času se je zasebno učila slikarstva pri R. Jakopiču, kasneje še pri P. Žmitku v Litiji in Tabakoviću na zgb. akad. Od 1924–29 je študirala slik. in grafiko na akad. v Florenci (Carena, C. Celestini), kjer je za jedkanico Nespametne device prejela tudi odlikovanje. V Parizu se je izpopolnjevala v cerkv. slikarstvu (M. Denis in Lothe). Nato je živela v Dobrni. Od 1936 je poučevala risanje na raznih sred. š. (Lj., Kranj, M. Sobota, Trbovlje). P. je ustvarjala v olju, fresko tehniki in raznih grafičnih tehnikah (akvatinta, lesorez, linorez). Poskusila se je tudi v kiparstvu (učila se je pri Severju, Dremlju in Smerduju). Izdelala je npr. jaslične kipe za c. v Štepanji vasi pri Lj. Posvetila se je predvsem cerkv. slik., ustvarjala pa je tudi krajine, tihožitja in portrete. V njenih prvih delih je občutiti vpliv it. renesančnih mojstrov, sicer pa se v njenih delih zrcalijo odmevi realizma, impresionizma, ekspresionizma in simbolizma. Njena dela hranijo Nar. gal. in Nar. muzej v Lj., GorMuz v Kromberku (Študija ž. glave, oglje; Cvetlično tihožitje, ol. pl.; Motiv s Krasa, jedkanica; Firence, jedkanica, 1927; Mesto, jedkanica, 1928; Rojstvo D. Marije, jedkanica, 1929; Pametne in nespametne device (Prenočišče), jedkanica, 1929; Ulica, jedkanica, 1929), zasebniki in razne cerkve na Slov. (npr. oljna olt. sl. Kristus Kralj za c. v Hrastniku, 1937; 1940–46 je poslikala ž. c. v Stranicah pri Konjicah; oljni križev pot za c. na Humu pri Ormožu; reliefni poslikan križev pot za p. c. v Šmartnu ob Savi, 1942). Nekaj razstav: Razst. slov. moderne um. 1918–28, Velesejem, Lj. 1928 (Oljke, Rab); Razst. likovnih umetnic, Zgb, okt. 1930; jsl. graf. razst. v Saarbrücknu, 1933; Slovenske Madone, Velesejem, Lj. 1933; razst. umetnic Male zveze, Jakop. pav., Lj. 1938; razst. v Košicah, ČSR; razst. slov. prim. umetnikov, Trst-Gorica 1945 (Ciprese); samostojna razst. v gal. Obersnel, Lj.; razst. DSLU, Mod. gal., Lj. 1964; razst. DSLU, Mod. gal., Lj. 1966; malo pred smrtjo razst. z učenci domače osn. š. v Strmcu. Razstavljala je tudi v Belgiji, Romuniji, Nem. in na Švedskem. V Likovnem salonu v Celju je bila 8. dec. 1967 odprta spominska razst., ki naj bi bila retrospektiva ob P-eve 70-letnici in jo je dva dni pred smrtjo še sama pomagala pripravljati. Dela P-eve se pojavljajo tudi na tematskih razst. (npr. Prešernove pesmi v delih likovnih umetnikov, Kranj 1976). – P. je bila članica celjskega pododbora DSLU. Pisala je tudi poročila, ocene in kritike (npr.: ŽS XVII, 1931, 47: v bibliofilski založbi v Lj. so pred kratkim izšle tri nove knjige: Mihe Maleša »Slavni Slovenci«, Lazarjeva »Kipar Fr. Gorše« in »Nmav čriez izaro«, 18 izv. lesor. Fr. Goloba; ŽS XVIII, 1940, 96: Podobe Mihe Maleša s študijo Rajka Ložarja; ŽS XVIII, 1940, 96: Litografije M. Maleša so izšle v lastni založbi, daljšo študijo je napisal S. Mikuž).

Prim.: DS 1929, 55, 56; ZUZ XII, 1932–33, pass.; IS 1932, 87; M 1935, 109 s sl., pass.; ZUZ XIII, 1935, pass.; XIV, 1936, pass.; S 13. mar. 1938; Umetniški zbornik I, Lj. 1943, 252; SBL II, 364–65; Thieme-Becker XXVII, 106; Razst. slov. prim. likovnih umetnikov, Trst-Gorica 1945 (katal.); Šijanec, pass.; E. Bénézit, Dictionnaire..., Paris 1966, 707; Delo 21. okt. 1967 (osmrtnica); Večer 7. dec. 1967 s sl.; Sinteza 9. mar. 1968, 53; Celjski zbornik 1968, 175–76 s sl.; ZUZ VIII, 1970, 341; Miha Maleš (katal. k retrospektivi, Mod. gal., Lj. 1974), 109, 111; N. Kuret, Jaslice na Slov., Lj. 1981, 230.

V-č