Piskernik, Angela (1886–1967)

Piskernik Angela, botaničarka, r. 27. avg. 1886 v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem. Obiskovala je 1894–1900 ljudsko šolo v Žel. Kapli, od 1902 zasebno učiteljišče uršulink v Celovcu, mat. 1907. V šol. l. 1907/08 je poučevala na učiteljišču in mešč. šoli pri uršulinkah v Cel., nato privatno študirala gimn. (mat. 1910 na I. drž. gimn. v Gradcu); 1910–4 je študirala na Dunaju prirodoslovne vede s posebnim ozirom na botaniko (prom. 1914, drž. izpit 1916, 1920). Zaradi nadaljnje strokovne izobrazbe je bila na počitniškem tečaju biološke stanice v Lunzu 1912 in 1921, zoološke stanice v Trstu 1912 in 1913, a med polletnim dopustom 1920/21 je nadaljevala pri prof. Molischu na Dunaju študij rastl. anatomije in fiziologije. – Ker je avstr. oblasti zaradi narodnostnega udejstvovanja 1914 niso sprejele v državno službo, je prebila 1915/16 kot domača učiteljica v družini odvetnika dr. Brejca v Hirtu na Koroškem, a od sept. 1916–26 službovala v dež. muzeju v Lj. Po sprejemu v srednješol. službo je bila na III. drž. real. gimn. v Lj. 1926–32, na I. real. gimn. v Lj. 1932–3, na real. gimn. v Novem mestu 1933–6, na II. r. gimn. v Lj. 1936–9, vrš. dolžn. direktorja na ženski r. gimn. v Lj. od 2. sept. 1936 do 1. febr. 1937, na klas. gimn. v Lj. 1939–43, med okupacijo od 14. nov. 1943 do 16. jul. 1945 v zaporu in nemški internaciji. Od 1. nov. 1945 direktor prirodoslovnega muzeja v Lj. V štud. letu 1946/47 hon. predavatelj splošne botanike na filozofski fakulteti univerze. – Znanstvene razprave: Die Plasmaverbindungen bei Moosen, Österr. botanische Zeitschr. 1914 (doktorska disertacija); Über die Einwirkung fluoreszierender Farbstoffe auf die Keimung der Samen, Sitzber. d. Akad. d. Wiss., math.-naturw. Kl. 1921; Vrstnato cvetje, Čas 1924/25; Razvojno-zgodovinsko pojmovanje cvetnega odevala ali perianta, Čas 1924; Blagay in Freyer, GMDS 1926/27; Ključ za določanje cvetnic in praprotnic (Lj. 1941). – Ocene iz stroke: Pengov, Podobe iz narave (DS 1917, 1918); Čermelj, Boškovičev nauk o materiji (Čas 1924); Čermelj, Materija in energija v sodobni fiziki (Čas 1924); Vrtnarske razstave (S 1922, št. 241; 1923, št. 201); Jeglič, Naše prijateljice (S 1929, št. 54). Poljudno-znanstvene črtice: Čas 1920, 1922, 1923; M 1925 do 1927, 1936; Ženski Almanah 1930; Naš rod 1931/2, 205. Poljudno-znanstveni članki izpod njenega peresa so tudi v prilogah Koroškega S-a 1926, ko jih je urejala. – Iz svoje zbirke koroškega narodnega blaga je priobčevala doneske v pril. Kor. S-a 1926 (Devica Marija v Trnju, Aleluja, Hoca in hoti v veliki noči, Binkošti, Sveti Duh pri Pasterku v Beli) ter v M 1925, 1934, 1936. – Socialna, ženska in narodnostna vprašanja je reševala v lj. Ski 1919, Miru 1919, S 1927, št. 267. V pril. Kor. Slov. 1925–6 so njeni literarni članki o slov. pesnikih in pisateljih. Iz francoščine je prevedla Pergaudovo Žalostno prigodo lisjaka Rjavca (M 1929, 370, 411). – Iz predavanj v lj. radiu so nastali: Učbenik nem. jezika, Lj, 1930; Nemški glagol, Lj. 1931; Učbenik nem. jezika za sred. in njim sorodne šole, Lj. 1932; Nemško-slov. in slov.-nemški slovarček, Lj. 1936 (oc. M 1936). – Prim.: IG 1914; IS 1926, 232; 1929, 109; Naš dom 1928; Sl. žena 1928, 230. *