Pirnat, Andrej (1817–1888)

Pirnat Andrej, rodoljub in pesnik, r. 17. nov. 1817 v Loki pri Mengšu, u. 23. dec. 1888 v Ormožu. Gimn. je začel v Karlovcu, 1837 prišel v 4. razr. gramatike v Lj., kjer je 1840 dovršil 2. humanitetni razr., 1840–2 filozofijo; nato je študiral montanistiko na rudarski akademiji v Ščavnici (Schemnitz) na Slovaškem. Vsaj že 1855, ko se mu je rodila hči Emilija, je bil v tovarni v Štorah pri Celju, vsaj od 1867–71 rudniški ravnatelj v Golcih pri Laškem (župn. Sv. Jedert), 1872–4 ravnatelj banke Slovenije v Lj., po njenem propadu bival v Lj., 1879–80 rudniški upravitelj v Zabukovci pri Žalcu, 1880 do 1883 rud. uradnik v Lj., 1883–8 zasebni uradnik v Ormožu, kjer je bil 1883–5 odbornik posojilnice. – Kot slušatelj montanistike se je v N 1844, št. 8 oglasil s pesmijo »Njega dni«, v kateri starček toži o spačenem svetu, v N 1845, št. 4 s pesmijo »Kmetovavec«, v št. 24 pa objavil prosto po češkem prepesnjeno »Kje dom je moj«; 1848, št. 21 je izšla vdanostna pesem »Presvitl. našemu cesarju … Ferdinandu I.«. L. 1861 je P. s Štef. Kočevarjem in še 2 rodoljuboma ustanovil celjsko Čitalnico (N 1862, 66–70). SM je takoj pristopil kot ustanovnik. Za knjigo Slov. Štajer naj bi bil po načrtu Jož. Vošnjaka opisal »zemeljske razmere« (izšla samo 1. in 3. snopič, SM 1868, 1870; Šlebinger, Publikacije SM 1864–1930, 10, 13). – Prim.: Juventus 1838–40; krstna knjiga na Teharjih; Costa, Statistični spregled vseh slov. čitalnic, LMS 1869; SN 1888, št. 295, 299; SS 1888, 398; Marn XXVIII, 20–1; Geršak, Ormoški spomini 17; Vošnjak I, 123, 249 (slika 121); II, 213, 230; Lokar, ZSM 1909, 2. Lkn.