Slovenski biografski leksikon
Pirc Matija, šolnik, r. 21. marca 1875 v Kropi, u. 24. febr. 1927 v Mariboru. Ljudsko šolo je pohajal v Kropi 1882–7 in v Kranju 1887–8, 6 razr. gimn. študiral v Lj. 1888–94, 7. r. na Dunaju 1894–5, 7. in 8. r. v Novem mestu, mat. 1897. Nato je na Dunaju najprej študiral pravo, potem zemljepis in zgod. in napravil 1905 profesorski izpit. 1903–11 je služboval v Idriji (1905 pravi realčni učitelj, 1909 profesor), od 1911 na moškem učiteljišču v Mariboru, kot prof. do 1921 in kot ravnatelj do upokojitve 1926; kot ravn. je bil predsednik izpraševalne komisije za osnovne šole v Mariboru. Prvo četrtletje 1925 je vršil posle oblastnega referenta za sred. šole v mariborski oblasti. – V Idriji je začel sodelovati pri sestavljanju slov. učbenikov za sred. šole in napisal Zgodovino starega veka za višje razr. sred. šol (Lj. 1909; 1922²), skupno s F. Komatarjem pa Zgodovino sred. veka za višje razr. sred. šol (Lj. 1911) in Zgodovino novega veka za višje razr. sred. šol (Lj. 1912). Po prevratu je deloval v tem pravcu dalje in priredil Zemljepis slov. ozemlja za osn. šole (1923), skupno s S. Dimnikom Ročni zemljevid slov. ozemlja (1923), samostojno pa Zemljepis Kraljevine SHS za mešč. šole (1923) in Kratko zgod. Slov., Hrv. in Srbov (1919, 2. izd.). Poljudne zgodovinske, zemljepisne in vzgojne članke je objavljal v LZg, SN, V in Zk. V dneh dela za majn. deklaracijo in ob prevratu je sodeloval pri SGp in Straži, pozneje pri Mariborskem delavcu in Taboru. Ob prenosu trupel v Zagreb je izdal »Jugoslovanska mučenika Zrinjski in Frankopan« (1919). Delal je za mariborsko dijaško kuhinjo (blagajnik 1915–26), v Zgod. in Muz. društvu; ob prevratu 1918 je bil komisar mrb. muzeja in preprečil odtujitev, oz. izvoz muzeju v varstvo izročenih predmetov. – Prim.: A. Reisman, Ravn. M. P., J 1927, št. 48 (s sliko); P. Strmšek, Maribor za svoje dijaštvo (1929), 25–26 (s sliko); Tabor 1927, št. 46; ČZN 22 (1927) 205. Baš.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine