Pipuš, Radoslav (1864–1928)

Pipuš Radoslav, narodni in gospodarski delavec, r. 18. jul. 1864 pri Sv. Križu nad Mariborom, u. 1. maja 1928 v Mariboru. Prve razrede ljudske šole je obiskoval doma, 5. v Mariboru, kjer je 1878–86 študiral gimn. L. 1886–90 je študiral pravo na Dunaju, prom. 1891. Nato je služil pri sodniji v Gradcu in Lj., bil 1892 koncipient pri Janku Serncu v Mariboru, 1892–8 pa pri J. Hrašovcu in Jos. Serncu v Celju. Od 1898 je bil odvetnik v Mariboru. – Javno je začel delovati 1889 kot preds. dunajske Slovenije. Kot koncip. je bil odbornik mariborske in celjske čitalnice, kot odvetnik v Mariboru 1898–1904 preds. Delavskega bralnega in pevskega društva Maribor, 1905–24 odbornik, nato do 1928 preds. Posojilnice, 1905–27 blagajnik Zgod. društva, 1925–8 preds. Dijaške kuhinje, 1910–21 preds. Trg. in obrtn. društva, 1918 do 1921 preds. moške podružnice DCM, od 1921 odbornik marib. društva hišnih posestnikov, od 1922 načelnik marib. podružnice Zveze industrijcev in ud predsedstva Zveze industr. v Lj. ter od 1927 član industr. odseka Zbornice TOI. – Na P.-a je za bivanja v Celju vplival predvsem I. Dečko (SBL I, 127). Neizprosno načelen v narodnih zadevah je deloval kot član krajnega šol. sveta v Gor. Sv. Kungoti 1905–1918 proti Schulvereinu, za slov. šolo v Marenbergu, za ojačenje Slovencev v Št. Ilju v Slov. gor. in za slov. šolo v Mariboru. Pod njegovim vplivom je DCM kupila v sredi Maribora na oglu Tattenbachove in Frančiškanske ulice stavbišče za slov. šolo. V boju za slov. uradovanje je dosegel 1900 enakopravnost slovenščine v zunanjem uradovanju mariborske sodnije in priboril 1904 v zadevi jareninske šole načelno sodbo upravn. sodišča na Dunaju, da je v štaj. ljudskih šolah dopusten samo en učni jezik. Pri organizaciji mariborskega delavskega in obrtnega naraščaja je v boju z mariborsko občino 1900 dosegel, da so bile gledališke prireditve Del. bralnega in pevskega društva Maribor splošno pristopne, v imenu Posojilnice pa načelno sodbo, da magistrati avtonomnih mest niso pristojni baviti se z gledališkimi vprašanji. – V gospodarstvu je deloval kot odbornik Posojilnice na razvoju slov. trgovine in obrti v Mariboru in okolici ter ustanovil z drugimi podravskimi rodoljubi 1904 v Račah tovarno glinastih izdelkov, kjer je po prevratu pridobil ¾ vseh deležev. – Po polit. prepričanju je bil slogaš. L. 1900 je kandidiral za drž. zbor v mestni skupini Maribor-Ptuj in vodil istega leta z relativno velikim uspehom volitve v mariborski okrajni zastop. Na polit. shodih je nastopal za interese vinogradnikov, proti uvozu laških vin, za utrditev zveze s Hrvati, 1908 za podržavljenje celjske policije in za združitev vsega slov. ozemlja pod eno nadsodišče. Po vojni se polit. ni udejstvoval.

Vzporedno s svojim narodnim in gospodarskim delom je delal P. kot publicist. Objavljal je v SGp, SN in Südsteir. Post poročila iz narodnega gibanja, pisal v D 1897 o pridobnini, v SP 1891 o kaznivem poizkusu, v SP 1894 o kraju kaznivega dejanja, v SP 1896 o užitninskih družbah, v SP 1898 o izvršljivosti meničnega plačilnega naloga, v Nar. listu 1913 proti tratenju denarja za nepotrebne zvonove, v Straži 1919–20 o razmerju med Mariborom in Lj., v K 1921 o kmetijskih stavbah, v Taboru 1921–2 o upravni razdelitvi naše države, o praznikih, o stanovanjskem vprašanju in o prekmurski železnici. Z gospodarsko-zgodovinskimi prispevki je sodeloval pri Spom. knjigi ob petdesetletnici grem. šole v Mariboru (1926). Od prevrata pa do smrti je bil sotrudnik TL in Bankarstva. – Prim.: J. Vencajz, Spomenica ob 25letn. ak. dr. Slovenija (1894) 109–10; Glaser IV, 397; SGp 1899, št. 39, 40; 1900, št. 41, 43; Reisman, J 1928, št. 103, 104 (slika); SN 1928, št. 102; MV 1928, št. 100; TL 1928, št. 52; Strmšek, Maribor za svoje dijaštvo (1929) 26–7 (s sliko); KCM 1929, 71 (slika); Šilih, Spom. knjiga posvečena petdesetletnici grem. trg. nadaljevalne šole v Mariboru (1926) s sliko; Styriacus, Posojilnica v Mariboru (1933) 66–7, 71–2 (sliko). Baš.