Pikl, Mihael (1814–1867)

Pikl Mihael, nabožen pisatelj, r. 24. sept. 1814 v Spodnji Hudinji pri Celju, u. 25. jan. 1867 v Mariboru. Normalko in gimn. je obiskoval v Celju, študiral 1832–4 filozofijo v Gradcu, 1834–8 bogoslovje v Celovcu, kjer je bil Slomšek spiritual, ord. 1837. Bil je 1838–9 kaplan v Šmarju pri Jelšah. 1839–43 v Vidmu pri župn. Juriju Aliču, 1843–4 v Braslovčah; 1844 je prišel za spirituala v celovško semenišče in stopil v stik z graškim spiritualom in asketičnim pisateljem Al. Schlörom; 1848 je šel za župnika v Brežice (njegov prostovoljni odhod iz semenišča je v zvezi s peticijo, ki jo je po marčni revoluciji podpisalo 69 celovških bogoslovcev in ki je na prvem mestu terjala, naj se strogi spiritual P. nadomesti z milejšim; prim. Drobt. XX, 132; F. Kovačič, A. M. Slomšek II, 19–21); 1. maja 1852 je postal korar v Št. Andražu in v apr. 1859 po odhodu Jož. Rozmana v Konjice ravnatelj duh. semenišča (za četrtoletnike), šel v jun. 1859 v Maribor in bil ravnatelj novega duh. semenišča do maja 1863, ko je postal stolni dekan; od dec. 1865 stolni prošt. Na njegovo narodno zavest sta vplivala v bogoslovju Slomšek, kasneje Alič. Bil je med ustanovitelji mariborske čitalnice in ustanovni ud SM, Slomškov zaupnik in Kosarjev prijatelj. Slomšek ga je vzel za spremljevalca, ko je 1856/7 vizitiral avstr. benedikt. samostane (razen na Tirolsko). Sodeloval je pri Slom. Djanju svetnikov božjih (1853–4) in Drobtincah (1856–8, 1861). – Prim.: Orožen, Celjska kronika 257; ZD 1867, 34, 47; Kosar, Drobtince XX (1869) 123–187 (s P.-ovim dnevnikom 1854–67); Orožen I, str. XVIII, XIX, XXII; Glaser III, 134; Marn XXV, 48; Napotnik, Govor do semeniščanov 113 (slika pri str. 100); Kovačič, Zgod. lavant. škofije 372, 383, 433, 435, 439, 444–5; Spomenica ob 70-letn. lavant. bogosl. učil. 2, 20; AZN I, 75, 209/10 (gl. osebno kazalo 356) in AZN I/1, 3–37; F. Kovačič, A. M. Slomšek II (MD 1935) 19–21, 62, 72, 81, 96 in še večkrat; F. Petre, Poizkus ilirizma 304. Lkn.