Pick, Karel (1878–1944)

Pick Karel, hidrotehnik, r. 25. febr. 1878 v Pardubicah na Češkem trgovcu Mavriciju P.-u, u. jeseni 1944 v Banski Bistrici na Slovaškem, je dovršil osnovno šolo in realko v Pardubicah, inženirske študije na češki tehniki v Pragi. Dne 28. jan. 1902 je vstopil kot stavb. praktikant pri dež. vladi v Lj., napredoval 1905 za stavb. pristava, 1907 za stavb. komisarja, 1913 za nadinženirja, vodil 1902 regulacijska dela na Savi pri Črnučah in Dolskem in postal 1910 šef hidrografične službe pri dež. vladi v Lj. S posebnim uspehom se je poglobil v študij kraških vodotokov, zlasti v Postojnski jami. Ob izbruhu vojne z Italijo 1915 je bil dodeljen armadn. poveljstvu soške fronte ter je 1915–7 projektiral in gradil vojaštvu kraški vodovod, 1917–8 pa vodil tehnično vojno službo ob Soči in Tilmentu. Po prevratu 1918 je nekaj časa služboval v Lj. pod Narodno vlado in dosegel tu čin stavb. svetnika, 1919 pa ga je poklicala češko-slov. republika k deželni vladi v Opavo in mu poverila vodstvo vodnogospodarske službe. L. 1929 je stopil kot višji stavbni svetnik v pokoj. – Za svojega službovanja pri nas se je P. mnogo bavil s proučevanjem hidrografičnih razmer na Slovenskem. Izsledke teh študij je 1921 porabil za svojo disertacijo Problémy krasové hidrografie, s katero si je pridobil, 43 let star, 27. jun. 1921 tehnični doktorat v Brnu. – Že izza 1908 je priobčeval v slov., čeških in nemških znanstvenih časopisih članke in razprave: Průplav Dunajsko-Jadersky (Techn. Obzor, Praga 1908, št. 36); Die schiffbaren Flüsse in Krain und ihre Regulierung (Öst. Wochenschrift f. d. öffentl. Baudienst, Wien 1910, št. 29 in 30; ponatis v LZg 1910, št. 163–75, Carn 1910, 267/8 in v Techn. Obzoru 1911); O čolnih na Savi in Ljubljanici (Carn 1911, 172–5); Die römische Savebrücke bei Črnuče (LZg 1911, št. 102 in 103; skupaj z Valt. Schmidom; Carn 1911, 321/2); enako: Die römische Savebrücke bei Emona (Jahrb. f. Altertumskunde, Wien 1913, zv. VII, 189–92; ponatis v Valt. Schmidovi Emoni, Wien 1914, 189–92 in v Techn. Obzoru 1912: Římský most přes Savu u Črnuc, Carn 1913, 53); Regulace řek šteřkonosných s ohledem na Sávu ve Štýrsku a Chorvatsku (Techn. Obzor, Praga 1913); Výzbuny v kráňskem krasu (Čas, Praga 1913); Beiträge zur Altertumskunde des Wippacher Tales: 1. Kastell und Poststation am Frigidus (LZg 1916, N. 219); 2. Die Schlacht am Frigidus, (LZg 1916, N. 221); 3. Die römischen Befestigungen in den Julischen Alpen (LZg 1916, N. 244, 246, 247; vse skupaj z Valt. Schmidom); Vodne ceste kraljestva S. H. S. (SN 1919, št. 36–9); Od Donave do Jadrana (SN 1919, št. 105–6); Die Binnenwasserstrassen des Königreiches S. H. S. (Agramer Tagbl. 1919, št. 56–9); Triest oder Rjeka? (Agr. Tagbl. 1920, št. 38, 41, 43, 48 in 54); Sava, Kolpa in Ljubljanica kot prometne ceste za velebrodarstvo (NgV 1920); Hidrografija in vodno gospodarstvo Krasa (Tehn. list, Zagreb 1920); Železniční a vodocestny program Jugoslavie (Zprávy veřejne služby tehnické, Praga 1921, št. 20 in 22; istotam 1922, št. 11 in 12). P.-ova doktorska disertacija: Problemý krasové hydrografie, ponatisnjena tudi v publikaciji I congrès des géographes et éthnographes slaves à Prague 1924; slednjič v Jahreshefte d. Öst. archäol. Instituts, Wien 1922, zv. 21/22 razprava: Frühgeschichtliche Befestigungsanlagen im Bereiche der Isonzo-Front, izšla tudi v češčini (Vojensko-technické správy, Praha 1926).

Od poznejših P.-ovih razprav, ki so izhajale po l. 1920 v čsl. republiki, je splošnega pomena študija: Uprava šteřkonosných vodných toků dratošteřkovymi stavbamí Pavlisovy soustavy (Zprávy veř. služby technické, Praga 1927), priobčena tudi v nemščini (Mitteilungen des Hauptvereins Deutscher Ingenieure i. d. čechoslov. Republik, Prag 1927). Med 2. svet. vojno se je P. aktivno udeležil narodne vstaje na Slovaškem in sodeloval v nji kot vodja utrjevalnih del v Banski Bistrici. Tam je bil jeseni 1944 ustreljen (sporočilo Nar. odbora mesta Opave Akademiji zn. in um. v Lj. z dne 16. sept. 1946). Ara.