Piber, Jože (1901–1921)

Piber Jože, pesnik in organizator, r. 2. febr. 1901 v Zalogu pri Postojni kot sin orožnika (nečak Janeza P.-a), u. 15. avg. 1921 v Lj. Gimnazijo je obiskoval v Lj. (1912–5 na II. drž. gimn., 1915–21 na I. drž. [klas.] gimn.), kjer je tudi maturiral. Namenil se je bil za študij filozofije, vstopil kot uredniški sotrudnik k Novemu času, pa je že po nekaj tednih umrl za nalezljivo boleznijo (grižo). – S pesmimi je sodeloval pri dijaški Zori, Luči, Treh labodih, udeleževal se je kat. mladinskega in delavskega gibanja, vodil dij. društvo »Razor« in kot pristaš ekspresionistične struje tudi javno nastopal z mladimi pesniki. Njegova vsebina je verska in socialna, posebno značilna je delavska »Majska pesem« (Novi čas 1921, št. 97). Mnogo vznemirjenja je vzbudilo njegovo poročilo o XIX. umetnostni razstavi v Jakopičevem paviljonu, S 1921, št. 120–3 (prim. M. Gasparijevo izjavo v SN 1921, št. 124 in Iv. Vavpotiča »Malo parade« SN 1921, št. 126–7), kjer je nastopil proti impresionizmu za novo, ekspresionistično umetnost. – Prim.: S 1921, št. 185–6 in 195–6; Novi čas 1921, št. 181–3, 190; DS 1921, 196; T. Debeljak, Mentor 1921/2, 178 (s sliko); A. Vodnik, Luč 1921/2, 20; Trije labodje 32; J. Likovič, S 1931, št. 183. Kr.

PIBER Jože, pesnik, publicist, organizator, r. 2. febr. 1901 v Zalogu pri Postojni, u. 15. avg. 1921 v Lj. Oče orožnik. Gimn. je obiskoval v Lj., najprej II. drž. gimn. (1912–15), potem klas. (1915–21), kjer je maturiral. Nameraval je študirati filoz., vstopil kot ured. sotrudnik k delavskemu dnevniku Novi čas, a je že po nekaj tednih umrl za nalezljivo grižo. Med sošolci je igral vodilno vlogo in postal prvi preds. srednješol. organizacije Razor. Zanimal se je za kršč. socialna vprašanja in se udeleževal katol. mladinskih in delavskih manifestacij. Kot pesnik je bil pod močnim Podbevškovim vplivom in navdušen ekspresionist. Njegovi verzi so dolgi, tudi po 30 zlogov, vendar ohranjajo trdno matrično shemo. Po Podbevškovem zgledu je poskušal tudi »z vizualnimi pesmimi«. Pel je o ljubezni, verski tematiki in socialni pravici, pri kateri se sklicuje na božjo zaslombo. Bojevit je v socialnih pesmih, saj izraža želijo, »iskati s pestjo si pravic«. Zanimanje je vzbudila njegova socialno navdahnjena Majska pesem (Novi čas 1921, št. 97). Sodeloval je v dij. Zori, Zori-Luči, Novem času, Treh labodih (po smrti iz zapuščine). Mnogo prahu je dvignilo njegovo poročilo o XIX. umet. razst. v Jakopičevem paviljonu v Lj. (S 1921, št. 120–23), kjer je udaril po impresionistih, češ da je njih delo fotografska umetnost, oprijeti bi se morali nove, ekspresionistične umetnosti.

Prim.: F. Koblar, SBL II, 336 in tam navedena liter.; L. Legiša, ZSS VI, Lj. 1969, 166, 168, 174,200; Slov. knjiž., CZ Lj. 1982, 265–66; slika Ment. 1921/22, 178.

Jem.