Petričič, Vaso (1837–1915)

Petričič Vaso (Bazilij), trgovec in gospodarski organizator, r. 19. febr. 1837 v Srbu (občini Korenici) v Liki granič. častniku Prokopu P.-u, u. 5. nov. 1915 v Lj. Z lastno pridnostjo je napravil 1852 privatni izpit za 3. razr. glavne šole v Ogulinu. Ker zaradi telesne šibkosti ni bil sprejet v vojaški poklic, je 1853 šel v Lj. ter se vpisal v Ferd. Manrovo šolo, ki jo je 1855 dovršil z odličnim uspehom. Da si pridobi sredstev za preživljanje, je 1853 vstopil kot učenec v galanter. trgovino Ant. Krisperja v Lj. ter postal 1855 trg. sotrudnik. Od konca 1856 je prakticiral pri raznih trg. tvrdkah v Celovcu, Gradcu itd., dokler ni 1862 z Leop. Pirkerjem iz Augsburga ustanovil v tedaj Hammanovi hiši na Mestnem trgu 259 (danes 21) galant. trgovine pod tvrdko Petričič & Pirker. L. 1865 se je poročil s sestro trg. Ivana Perdana Marjeto in kupil hišo na Mestnem trgu 259. L. 1875 se je ločil od Pirkerja in vodil trgovino pod tvrdko Vaso P. do 1910, ko jo je zapustil svojemu prejšnjemu sotrudniku in kasnejšemu tihemu družabniku Ivanu Samcu. Bil je zaveden Srb in eden najdelavnejših pionirjev našega gospodarskega preporoda. Bil je 1868–74 in 1880–1902 ud trg. in obrtne zbornice, 1889 tudi njen predsednik (ob izvolitvi za preds. mu je M. Kunčev Obrtnik 1889, št. 3 očital, da je glavni zastopnik mančestrstva). 1875–96 je bil lj. občin. svetovalec, 13 let načelnik finančnega odseka, 1881–96 podžupan. Na njegovo pobudo se je 1. okt. 1889 ustanovila Mestna hranilnica lj. Od početka je bil ud njenega upr. odbora, 1893–1904 njen predsednik. V 12 letih svojega predsedništva je dvignil stanje vlog od 5 mil. na 20½ mil. kron in zlasti pomnožil rezervni zaklad, kar je omogočilo, da se je 1903 lotil gradnje hranilnične palače v Čopovi ulici. Ker je zelo odločno, včasi rezko, zastopal koristi hranilnice, je prišel navzkriž z odločujočimi krogi tedanje mestne uprave, ki so povzročili 1904 njegov odstop. – P. je bil strokovno in splošno zelo izobražen mož. V prostem času se je rad poglabljal v študij svet. zgodovine, zlasti Grkov in Rimljanov. Njegovi referati v trg. in obrt. zbornici (n. pr. 1881 o ureditvi pravice trg. potnikov do inkasa) so se odlikovali po izčrpnosti in jasnosti. O valutni reformi, ki se je pripravljala, je pod naslovom »K valutni reformi« napisal serijo člankov, za katere se je zanimal tudi tedanji fin. min. Plener (SN 1889, št. 237, 252, 256, 278, 287; 1890 kot brošura). V slavnostni št. 75 SN 1893 je podal »Ogledalo kranjskega gospodarstva v minolih 25 letih«. V SN 1893, št. 264–5 se je oglasil »K valutnemu vprašanju v deželah, zadolženih v inozemstvu« (tudi posebej). Podpiral je narodna društva, zlasti DCM. L. 1889 je edini izmed ravnateljstva glasoval za samoslovenski napis na Mestni hranilnici in ni miroval, dokler tega ni dosegel (1890). L. 1912 ga je Lj. obč. svet izvolil za častnega meščana. – Prim.: A. Trstenjak, Mestna hran. lj., Lj. 1909; SN 1912, št. 105; 1915, št. 255; STV 1915, št. 11; Prijatelj II, 443. Slika: Kron I, 94. Ara.