Petkovšek, Jožef (1861–1898)

Petkovšek Jožef, slikar, r. 7. marca 1861 v Vrdu pri Vrhniki, u. 22. aprila 1898 v umobolnici na Studencu pri Lj., pokopan pri D. M. v Polju. V 3. letu je izgubil očeta. Osn. šolo je obiskoval na Vrhniki in v Idriji, nato 3 leta realko v Lj., pa se zaradi neuspeha vrnil domov. L. 1878 je šel prostovoljno k vojakom in se udeležil okupacije Bosne. L. 1882 se je vrnil na dom in je zelo potratno živel. Po nasvetu slikarja Simona Ogrina se je lotil slikarstva. Šel je preko Benetk v Monakovo, kjer se je učil pri Rauppu in Otonu Seitzu. V zim. semestru 1883/4 je bil na akademiji, nato se preselil v Pariz in se do febr. 1885 učil pri Boulangerju in Cabanelu. Tu je občeval z Jurijem Šubicem in kopiral po Riberi »Kristusa polagajo v grob« (v cerkvi sv. Trojice na Vrhniki), po Lhermittu »Izplačevanje koscev«, po Bastienu Lepage-u »Ob košnji«, napravil je dve študiji dekliških glav, naslikal Pismo, Bosanko in Napolitanskega dečka. Preko Münchena se je vrnil domov in 1887 naslikal Nevesto. L. 1888 se je zdravil zaradi očesne bolezni v nekem hrvatskem kopališču. V Zemunu se je seznanil z Marijo Filipesco, hčerko magistratnega uradnika, in se z njo poročil. V sept. 1889 so ga prvič oddali v umobolnico, kamor se je pozneje po začasnem zboljšanju še dvakrat vrnil. – S svojimi izdelki ni bil nikdar zadovoljen, vendar jih je cenil in jih rajši komu podaril nego prodal. Pred tretjim odhodom v umobolnico je večino večjih slik uničil, n. pr. Nevesto (ohranila se je fotografija), portret svoje žene, Klepca in bržkone veliko Beneško kuhinjo. Več del je zapustil nedovršenih. Ohranilo se je 12 oljnih slik: Ženska v narodni noši, Bosanka, Napolitanski deček, Krajina, Perice ob Ljubljanici, Beneška kuhinja (dve) in 6 slik v Nar. galeriji v Lj.: V kuhinji, Ob košnji, Doma, Pismo, portret g. Filipesca, Tihožitje. Jurij Šubic, ki ga je iz Pariza poznal, je o njem sodil: »Mladi mož ima mnogo talenta za kolorit in kaže obilno čuta pri svojih študijah in delih. V prvi vrsti kultivira genre iz domačega slov. življenja.« Petkovšek, ki je v svojem bistvu realist (značilna je Nevesta, kjer si je pomagal naravnost s fotografijo), je izreden in čisto osamljen pojav v slovenskem slikarstvu. Slika Doma n. pr. kaže toliko preproste stvarnosti in tako močnega razpoloženja, da sega njena aktualnost preko cele generacije impresionistov prav v naš čas. P.-ovo mesto je v našem slikarstvu med Šubicema in Ažbetom ter posebno Fr. Veselom pa I. Kobilco. – Prim.: Marolt, ZUZ 1921, 189; 1924, 26–37; 1925, 186; isti, Dek. Vrhnika 42, 63; LZ 1885, 247; K. Dobida, M 1934, 30–1 (reprod. slik 3, 6, 7, 12, 13). St.