Peterlin - Petruška, Radivoj (1879–1938)

Peterlin - Petruška Radivoj (Franc), pesnik in potopisec, v Kamniku r. 28. jan. 1879 in u. za kapjo 21. jun. 1938, brat pesnika Alojza P.-a, je obiskoval osn. šolo doma, nižjo gimn. v Lj. (1891–5), višjo gimn. v Novem mestu, kjer je bil 1896/7 član Kettejeve »Zadruge« (CZ 33, 44), v Kranju in kot privatist v Zagrebu; 1900 je bil potrjen k vojakom in je služil pri 5. trdnjavskem topniškem polku v Boki Kotorski; odtod je 1901 zbežal v Črno goro, se nato vrnil k polku, bil degradiran in 8 mesecev prebil v ječi; 1902 je vnovič zbežal v Črno goro in preko Italije v Rusijo, kjer je bil 14 let domači učitelj pri bogatih posestnikih južne Rusije, 2 leti in pol knjigovodja v Rostovu ob Donu in v Narodni banki v Caricinu ob Volgi (pod boljševiško vlado); 1919 se je vrnil v Lj., bil do 1929 uradnik pri Osr. uradu za zavar. delavcev, nato novinar in urednik revije Odmevi. V Rusiji je mnogo potoval, n. pr. 1903 na Krim in Kavkaz, 1904 je prehodil vso zapadno Rusijo, 1906 preko Male Azije v Palestino, 1909 v Skandinavijo, 1910 Bolgarijo, 1912 na kolesu prevozil Nemčijo, Holandsko, Belgijo in Francijo; več teh popotovanj je popisal v PV, n. pr. V gorah Kavkaza (1905), Na par svetopisemskih gora v Palestini (1907), Finsko, dežela tisoč jezer (1910), Iz Sofije v Rilski samostan (Sn 1912); iz življenja v Rusiji je objavil: Pri grofu Levu N. Tolstem v Jasni Poljani (LZ 1905), »K matuški Rusiji« potopisi in spomini, E 1935 (op. ur.: 1934). – S pesmimi, črticami, potopisi in prevodi je sodeloval pri vseh slovenskih revijah in časopisih; pod imenom Stric Peter v A, V, Zk, kot Petruška ali P. Radlin pri Novi Nadi (1898), LZ, Sn, DS, Svobodi, Goriški M, NZ, NR, Žiki, Pod lipo, DP, SN, S, J, Napreju, SL, Večernem listu, Dm, D, Jutr. Novostih, ND, NDk, Jsla, Jsln, Orjuni, E (novi); v samostojnih knjigah je izdal pesmi Po cesti in stepi (MS 1912), Znamenje (1925) in Popotne pesmi (1934), večinoma izbor iz prejšnjih dveh knjig. Tudi v njegovi pesmi živi podoba nestalnega popotnika in preprostega bohema; spomini na dom, izgubljeno ljubezen in mladost se vpletajo v njegove poti, ob katerih se najvidneje kaže ruska krajina; njegova razpoloženja nihajo med mladeniškim pogumom in utrujenostjo kasnejših let; izraz je lahkoten in preprost. – Sodeloval je tudi pri Vesel-Aškerčevi Ruski antologiji, priredil izbor slovanskih nar. pesmi Slavjanska lira (ZK 1904), prevedel Mickiewiczevega Konrada Wallenroda (rokopis), M. Korolije dramo v verzih Jugana, vila najmlajša (Oder št. 10, Lj. 1925), za Nar. gled. v Lj. A. Suhovo-Kobilin, Svatba Krečinskega in noveli Ivana Šmeleva »Mary« in »Mars« (Lj. 1934), v Kroniki 1935, št. 1 je objavil spomine »V stari cukrarni«. – Prim. še: Fr. Albrecht, LZ 1913, 194; 1926, 63; – r, DS 1913, 112; Fr. Ilešič, Sn 1913, 58; P. Perko, Čas 1913, 317; J 1929, št. 24 in 1934, št. 110; SN 1929, št. 63; S 1934, št. 104; J 1938, št. 142–4; 1939, št. 156; S 1938, št. 188, 140; SN 1938, št. 140. Kr.