Slovenski biografski leksikon

Petejan Josip, politik, r. 1. marca 1883 v Mirnu pri Gorici. Po domači ljudski šoli se je izučil pri očetu čevljarstva in delal pri njem kot pomočnik. Stavka usnjarjev 1902 ga je usmerila k socializmu. Po enoletnem bivanju na Reki se je 1903 vrnil domov in deloval v splošnem izobraž. društvu »Miren« do 1905, ko je odšel v Trst in začel aktivno nastopati v soc. dem. stranki, v čevljarski strokovni organizaciji in pri Ljudskem odru. Po volitvah 1907 je šel kot soc.-dem. zaupnik v Pulj in tu ustanovil in vodil delavsko izobraž. društvo ter sekcijo soc.-dem. stranke do 1909, ko je postal strankin tajnik na Goriškem. Od 1910 je bil tajnik stavbinskih delavcev za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo s sedežem v Trstu, 1910 do 1914 izdajal strokovni list Stavbinski delavec in kandidiral 1913 v tržaški obč. svet. V začetku vojne je vstopil v upravništvo Lavoratore-ja, 1916 izdajal z R. Golouhom dnevnik Zarjo, 1917 postal vodja administracije Napreja v Lj., 1918 član Nar. sveta, 1918 namestnik v Nar. veču in 1919 član začasnega nar. predstavništva. Radi internih nasprotstev v stranki se je vrnil v Trst, bil 1919–21 tajnik stavbinskih delavcev za Jul. Benečijo, se 1921 vrnil, ko je postal uradnik Okr. urada za zavarovanje delavcev, kar je še danes. Od 1924 je predsednik mariborske zveze in od 1929 predsednik oblastne podzveze privatnih nameščencev. Od 1924 je član obč. sveta v Mariboru, 1927 bil izvoljen za oblastnega poslanca in bil 1927 do 1929 poslanec v Nar. skupščini. Sodeloval je pri RP, Delavskem listu, NZ, Napreju, Enakosti in DPol. — Prim.: DPol 1933, št. 17 (s sliko); KCkD za 1933, 101–3; Volksstimme 1933, št. 18 (s sliko). Baš.

Baš, Franjo: Petejan, Josip (1883–1960). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi418023/#slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine