Pesiak, Miha (1776–1842)

Miha Pesiak (tako v krstni knj. v Kropi), r. 28. sept. 1776 v Kropi 15, u. 28. jul. 1842 v kopališču Beli pri Železni Kapli, je vstopil 1791 v galanter. trgovino Janeza Dežmana v Lj. (Špitalska ulica), dobil 1796 učno pismo in odprl 1806 z glavnico 6000 fl. trgovino s špecer. blagom in železnino na Križevniškem trgu 333 (danes Napoleonov trg 7, Maurerjeva hiša); poleg nje je imel še manjšo gostilno. Od 3. aprila 1807 lj. meščan, za franc. medvlade 1809–13 municip. svetnik, je v družbi z bratom Simonom Ignacijem spravil trgovino (tvrdka »brata Pessiak«) do pomembne višine in bil 1814 med največjimi davkoplačevalci trg. stanu (obrtni davek 157 fl.). Kupil je tudi 1815 od očeta v Kropi 2 fužinarska deleža, rudišče in 2 kolperna za 1200 fl. konv. v. Po izstopu brata Simona Ign. (1814) pa mu je začela trgovina hirati; 1827 je imel že izdatne izgube in prišel 1828 v konkurz. Toda že 1821 je bil kupil v Beli pri Železni Kapli na Koroškem posestvo kmeta Jerliča, kjer so izvirali zdravilni studenci, znani že l. 1773, na katere ga je opozoril neki lj. ranocelnik (Paltauf?). Že 1821 je preuredil staro kmetsko domačijo, ji dozidal dve večji hiši za tujce, dal pravilno zajeti in analizirati vse zdravilne studence in postavil nad nje preprosto kopališče, poleg njega še kapelo in gospodarska poslopja, je torej ustanovitelj kopališča Bele. S primerno reklamo je že 1822 privabil prve goste; pod njegovim vodstvom je postala Bela čimdalje bolj znano zdravilišče, čigar zdravilne slatine so se razpošiljale po sosednih deželah. U. je v Beli in bil pokopan pri Mariji v Trnju v Železni Kapli, kjer še danes stoji njegov nagrobni spomenik. — Iz zakona s hčerko upravitelja križevniške komende v Lj. Ignacija Ribesla, Klaro, r. 1781, se mu je rodilo 13 otrok; od teh sta Vincenc Miha (star 25 let) in Marija (stara 77 let) umrla v Beli, drugi pa so ali mladi pomrli v Lj. ali pa se razkropili po svetu. Izmed starejših sinov je bil eden (ime neznano) pozneje trgovec v Trstu, sin Friderik Jakob, r. 24. jul. 1814, poročen s Terezijo Viktorijo Rozman, hčerko ljublj. odvetnika dr. Ivana Rozmana, je ustanovil 1852 lekarno v Ljutomeru, kjer je 19. febr. 1860 umrl. Zapustil je hčerko edinko Marijano, ki se je poročila z lekarnarjem mag. Ivanom Schwarzem v Ljutomeru. Mihe Pessiaka najmlajši sin, Spiridion, v Lj. r. 14. dec. 1821 in u. 30. jun. 1892, je bil 1850 do 1860 ravnatelj zdravilišča v Gleichenbergu na Štaj., 1862 pa je odprl, podprt od bratranca Valentina, sina Simona Ignacija P.-a (gl. spodaj), ki je ostal do 26. sept. 1876 njegov družabnik (tvrdka Sp. in V. Pessiak), trgovino s špecerijo, železnino in nürnberškim blagom v Gledališki ul. 42 (danes Wolfova ul. 10). Opustil jo je 1881, ko ga je julija zadela kap. Iz zakona z Marijo Schack, r. 1821 v Gleichenbergu, u. 17. sept. 1871 v Lj., se mu je rodil sin Gustav, ki pa je 9 let star u. 4. marca 1864 v Lj., in hčerka Klara, r. 10. marca 1859 v Gleichenbergu, u. 5. apr. 1917 v Lj., od 1893 poročena s stotnikom 17. pešp. Ivanom Žagarjem. — Po smrti Mihe P.-a sta še preostali hčerki Emilija Klara, r. 12. nov. 1817, in Friderika Ana, r. 18. jul. 1820, vodili kopališče v Beli do 1884, v apr. 1885 pa ga je Friderika P. za 50.000 fl. prodala Jožefu Grossu, ki ga je prezidal in razširil. Klara in Friderika sta se 1885 preselili v Lj., kjer je Klara 1. maja 1890 u., Friderika pa je sezidala na novi Resljevi cesti vilo (št. 11), ki jo je po njeni smrti 21. avg. 1907 podedovala njena nečakinja Klara, hčerka Spiridiona P.-a, po njeni smrti (1917) pa nje soprog, upok. major Ivan Žagar. Njun sin Ivan, r. 14. okt. 1896, je postal duhovnik.