Pen, Dominik (1785–1855)

Pen o. Dominik (pri krstu Vid), leksikograf, r. 5. maja 1785 v minoritski župniji sv. Vida pri Ptuju, u. 14. apr. 1855 v Ptuju. Študiral je v Mariboru gimn. 1802–8, a filoz. 1808–10 in bogosl. 1810–4 menda v Gradcu (ord. 21. sept. 1814 radi sedisvakance graške škof. v Št. Andražu). Pač še med študijami je postal minorit ter služil po slov. župnijah v sekovski škofiji, ki so inkorporirane ptujskemu minoritskemu samostanu: za kaplana do 1816 pri Sv. Trojici v Halozah, 1816–29 v župniji sv. Petra in Pavla v Ptuju, za župn. oskrbnika pri Sv. Vidu pri Ptuju 1829–44, ko se je vrnil v ptujski samostan, kjer je postal konventski vikar in definitor. V Mariboru je bil učenec Naratov, sošolec Cvetku in zadnji dve leti Dajnku, v Gradcu je študiral v Primčevi dobi. Preseneča torej, da si je osvojil del Primčevega programa šele med službovanjem v Ptuju, in sicer menda šele v dobi, ko je služboval v Ptuju tudi Krempl. Okoli 1821 je začel nabirati gradivo za slov. slovar. Delo, ki ga je pisal z grškimi črkami, je dovršil okoli 1845, a ga je dopolnjeval do 1854. Slovar je obsegal 20.000–30.000 besed ter imel samo za dele v očesu blizu 20 izrazov. V času dela za slovar je imel stike tudi z Vrazom, ki se v pismu Muršcu na dan sv. Jurija 1837 priporoča šentvidskemu »besedničari in abecedari«, vendar ni verjetno, da bi si bil osvojil Vrazove jezikovnokulturne smernice. Njegovo slovarsko gradivo so rabili po avtorjevi smrti Miklošič, Cigale in Caf. — Prim.: Kidrič, Dobr. 80, 92, 229 (tu navedeni literaturi dodaj SN 23. nov. 1871). Kd.