Slovenski biografski leksikon
Pekec Anton, nabožen pisatelj, r. 11. jan. 1803 v Stopičah pri Nov. mestu, u. 29. okt. 1833 v Lj. Študiral je v Nov. mestu 5 razr. gimn. 1816–21, v Lj. 6. razr. 1821–2, filozofijo 1822–4, bogoslovje 1824–8 (ord. 12. avg. 1827) ter bil vedno odličen dijak. Služboval za kaplana na Bledu, a od 1831 pri Sv. Jakobu v Lj. Bogoslovje ga je vzgojilo v zapozneli slov. tip janzenista ter ga približalo duhovnikom, kakor so bili Jož. Burger i. dr. V Lj. je v pridigah 1831 razlagal Kristusovo trpljenje v zapovrstnosti, ki spominja na janzenistični križev pot, 1832 pa dopold. službo božjo. Obe skupini tekstov je iz pridigarjeve ostaline objavil v Lj. prijatelj Jož. Burgar v metelčici: Razlaganje dopoldanje očitne službe božje 1834, Kristusovo trpljenje v osem postnih pridigah 1835 (zadnja knjiga v metelčici poleg Potočnikovih »Svetih pesmi« iz 1837). Razlaganje spada obenem z istodobnim Andriolijevim med prve slov. liturg. spise. — Prim.: Katalogi novom. gimn. 1816–21, lj. 1821–2, lj. liceja 1822–4 (v arhivu hum. gimn. v Lj.); Marn XXIV, 22; Žigon, Kronol. pregled 27. Kd.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine