Pečanka, Ladislav (1871–1957)

Pečanka Ladislav, bančnik, r. 22. nov. 1871 v Horaždovicah pri Plznu v Č. S. R., je dovršil 4 razr. realne gimn. v Plznu, nato z odl. uspehom trg. akademijo v Pragi, vstopil 1887 pri Živnostenski banki v Pragi in služboval 1891–7 pri njeni podružnici v Ihlavi, 1897–1900 pa kot knjigovodja in naposled kot prokurist pri podružnici v Moravski Ostravi. Ob ustanovitvi Lj. kreditne banke v Lj. je bil na predlog Živnostenske banke, ki je bila pri delniški glavnici pol milj. avstr. kron udeležena s tremi petinami, dne 25. avgusta 1900 na ustanovnem občnem zboru imenovan za njenega prvega ravnatelja. Kljub prvotnemu nezaupanju slov. denarnih krogov, ki jim je bil še v živem spominu polom banke »Slovenije« in »Kranjske eskomptne banke«, se mu je s preudarnim in solidnim delom posrečilo, pridobiti mlademu zavodu čedalje več klijentele; to se je pokazalo v postopnem, čeprav polagoma izvršenem zvišanju bančnega kapitala (1901: 1 milijon kron, 1906: 3 milijone kron, 1910: 5 milj. kron), ki je narastel ob njegovi upokojitvi (22. maja 1922) na 20 milijonov dinarjev z 19½ milj. Din rezerv. Banka, ki je osamosvojila lj. trgovstvo in obrt od tujega kapitala, je pod P.-ovim vodstvom razširila svoje delovanje polagoma po vsej Sloveniji, pa tudi po Dalmaciji in Bosni s pomočjo številnih podružnic. Pod vodstvom konzervativno usmerjenih predsednikov Ivana Hribarja (1900–16) in dr. Ivana Tavčarja (1916–22) je skrbel P. predvsem za absolutno likvidnost banke, kateri je mnogokrat zapostavljal na videz dobičkanosne kupčijske posle. V gospodarsko nemirni dobi 1908–13, ki je oznanjevala bodoči vihar, je P. premiselno ojačeval rezervni zaklad, tako da je evropska vojna 1914 našla zavod dobro pripravljen in ga ni mogla omajati. Zaradi konzervativnega vodstva se Lj. kred. banka za P.-ovega ravnateljstva ni mnogo bavila z intervencijskimi posli. Financiranje industrij se je vršilo prav previdno, večinoma so ga narekovali oziri na okrepitev tedaj še šibke slov. industrije. V tej dobi se je 1902 preosnovala pivovarna Simona Kukca v Laškem v prvo slov. delniško družbo »Združene pivovarne Žalec in Laški trg«, 1906 ustanovila delniška družba »Kranjskih parnih opekarn v Trnovem« pri Il. Bistrici in hotelska deln. družba »Triglav«; leto pozneje je prešla priv. puškarna Petra Wernigga v Borovljah v roke slov. družbe z o. z. — Pod P.-ovim vodstvom je Lj. kred. banka 1909 kupila od trgovca Iv. Grobelnika hišo v Stritarjevi ulici 2, v kateri je od vsega početka poslovala, 1912 pa stavbišče na vogalu Aleksandrove in Tyrševe ceste, na katerem pa je šele 1921 začela zidati svojo sedanjo petnadstropno palačo. P.-ova zasluga je tudi, da je vzgojil v dobi svojega ravnateljstva v Lj. kred. banki celo vrsto slov. bančnega naraščaja, ki je zavzemal pozneje v našem bankarstvu važna vodilna mesta. — Prim.: Letna poročila in računski zaključki Lj. kreditne banke 1901–21, zlasti XX. letno poročilo 28. apr. 1921; Ivan Hribar, I, 328–31. Ara.