Pavlin, Jožef (1875–1914)

Pavlin Jožef, podobar v Radovljici, r. 6. marca 1875 v Naklem, l. 1914 brez sledu izginil v bojih v Galiciji. Po dovršeni ljudski šoli se je 5 let učil pri Janezu Vurniku v Radovljici, nato še poldrugo leto delal v njegovi delavnici, potem pa je v Lj. dovršil 3. in 4. letnik umetno-obrtne strok. šole (prof. Al. Gangl). Kot vojak je bil skoraj 3 leta rezbar in vodja polkovne šole v Osjeku. Spomladi 1900 je z Vurnikom prepotoval Italijo, jeseni šel na Dunaj, in dasi ga na akademijo niso sprejeli, je poslušal pol leta predavanja o anatomiji. V tem času je napravil modele za kipe velikega oltarja na Brezjah. L. 1902 je bil kratko dobo na umetno-obrtni strok. šoli v Bolcanu, potem prepotoval Južno Tirolsko, šel v Innsbruck, München, Salzburg in se vrnil k Vurniku. Tu je izvršil večino kiparskih del v kamnu in lesu za Bled, Brezje, Novo Štifto, Bočno in nekaj portretov v marmorju. Po Vurnikovi smrti 1911 je prevzel njegovo delavnico. Napravil je spomenik škofa Jan. Krizost. Pogačarja na Breznici, po Peruzzijevem načrtu nagrobnik pesnika Ant. Medveda na Žalah v Kamniku in po načrtu prof. arh. Iv. Vurnika marmorni oltar za škof. kapelo v Trstu. Za kapelico Žal. M. B. na Veseli gori pri Št. Rupertu je izdelal iz lahkega belega hrvatskega kamna Zveličarjev kip za božji grob, za Brezje simbole vere, upanja in ljubezni, ob arkadah pa kipa sv. Frančiška in sv. Klare iz kararskega marmorja (1907), sv. Ludovika in sv. Izidorja na stranskem oltarju ter nov oltar Jezusovega srca (1912) in prižnico. Na trgu v Radovljici stoji njegov spomenik Josipine Hočevarjeve iz Krškega, ki je bila radovljiška rojakinja in dobrotnica. — Prim.: LKU 1914, 27; IG 1915, 261; Steklasa, Zgod. šentrupertske župnije 227. St.