Pavlin, Franc (1860–1916)

Pavlin Franc, tehnik in gospodarstvenik, r. 1. okt. 1860 v Podbrezjah »pri Francku«, sin veleposestnika in vin. trgovca Aleša P.-a, u. 8. jul. 1916 na služb. potovanju v Tržiču za srčno kapjo, pokopan v Podbrezjah. Po dovršeni višji realki v Lj. se je posvetil tehničnim študijam v Gradcu, jih dokončal na Dunaju in vstopil 12. marca 1888 kot stavb. praktikant pri namestništvu v Trstu, postal 1890 stavb. pristav, 1891 inženjer, bil julija 1893 na svojo prošnjo premeščen k dež. vladi v Lj., 1898–1908 vodja stavb. okraja Lj., napredoval 1899 za nadinženjerja, dobil 1906 naslov in značaj stavb. svetnika, postal 1908 pravi stavb. svetnik, 9. okt. 1911 pa višji stavb. svetnik in načelnik stavb. oddelka, ki ga je vodil do smrti. — Udejstvoval se je strokovno v tehn. službi, izven nje pa gospodarsko. Kot stavb. pristav v Trstu je dovršil zidanje nove ceste Bača– Huda južna–Podbrdo (1890-2) tako odlično, da je namestništvo v pohvalnem dekretu postavilo to delo za vzor drugim. Kot inženjer in vodja stavb. okraja Lj. je izvršil 1896 tlakovanje in reguliranje delov držav. cest v lj. obmestju (Dunajska cesta, zgornji del Rožne ulice), 1898 gradbo držav. cestn. mostu čez Savo pri Črnučah ter napravil na obeh straneh Dunajske ceste od Lj. do Ježice bankete in jih zasadil z lipovim drevoredom. Pozneje je izvršil korekcijo državne ceste Ajdovščina-Hrušica-Logatec v progi Šturije–Col in idrijske ceste v dolini Idrijce. V l. 1908-11 je vodil regulacijska dela v Ljubljanici in osuševalna dela na lj. barju, sezidal 1914-5 novi Šentjakobski most v Lj. ter dovršil 1915-6 preložitev klanca na drž. gorenjski cesti med Naklom in Bistrico pri Podbrezjah. Ob izbruhu evropske vojne 1914 poverjen z vrhovnim vodstvom tehnične službe v etapnem ozemlju na vseh ondotnih držav. in deželnih cestah, je izvršil na njih obsežne korekture, utrditve cestišč, gradbe novih mostov, obrežnih zidov itd. — Gospodarsko se je začel P. udejstvovati že kot akademik, ko je 1885 ustanovil »Prvo gorenjsko kmetsko posojilnico r. z. z o. z. v Podbrezjah«, prvo zadrugo te vrste na Gorenjskem, ki je lepo delovala, a se že 1888 razšla, ko je vstopil P., vodilni član njenega odbora, v drž. službo v Trstu. Po premestitvi v Lj. je bil P. 1897 izvoljen v lj. občinski svet, kjer je do jun. 1900 uspešno deloval v raznih odsekih (šolskem, kanalizacijskem, stavbnem), nadalje pri gradnji elektr. cestne železnice (1897), v kuratoriju mestne elektrarne in mestnega vodovoda (1898–1900), višje dekliške šole (1899 do 1908) in v šolskem odboru obrtne strokovne šole (1899–1902). Sodeloval je tudi pri gradnji mestne ubožnice (1900–1), pri projektih za gradbo državne obrtne šole (1901) ter v stalni komisiji za gradnjo te šole (1909–14). — Bil je od 5. okt. 1898 do 10. jun. 1913 član upravn. odbora Mestne hranilnice lj., 1907–11 njen podpredsednik. Bil je tudi med ustanovitelji Lj. kreditne banke ter 1900–5 član njenega nadzorstv. sveta, 1905–10 pa član upravn. odbora. Iz službenih ozirov se je moral kot uradnik nadrej. oblastva odpovedati 1910 funkcijam pri Lj. kred. banki, 1913 pa pri Mestni hranilnici. — P. je bil odličen inženjer in je temeljito obvladal vse panoge držav. tehnične službe tudi v upravnem pogledu; kot vodja stavb. oddelka dež. vlade je znal s smotreno delitvijo dela, racionalnim izkoriščanjem individ. sposobnosti in taktnim nastopom visoko dvigniti dejavnost in ugled držav. tehničnega osebja. Vzgojil je vso mlajšo generacijo slov. držav. inženjerjev, ki je ob prevratu zasedla važna tehnična mesta drž. uprave v Sloveniji. — Prim.: Konkretalni statusi dež. vlade za Kranjsko 1893–1916; Občinska uprava dežel. stol. mesta Ljubljane 1897–1901 in 1905–8; računski zaključki Lj. kred. banke 1900–10 in Mestne hranilnice lj. 1898–1912; zadruž. reg. okrož. sodišča v Lj.; S, SN in LZg 1916, št. 155; Österr. Wochenschrift für den öffentl. Baudienst XXII (1916), št. 39, str. 580. Ara.