Pavlin, Ciril (1888–1964)

Pavlin Ciril, pravnik, gospodarstvenik in organizator avtomobilskega in zimskega športa, r. 23. junija 1888 v Trstu, sin inženjerja Franceta P.-a (gl. članek). Študiral je gimn. v Lj., pravo v Zürichu, Grenoblu in na Dunaju, kjer je 1911 prom.; 1911 je stopil v sodno prakso v Lj., bil 1915 dodeljen preds. viš. dež. sodišča v Gradcu, po prevratu v nov. 1918 poklican v poverjeništvo za pravosodje v Lj., kjer je sodeloval pri organizaciji justične uprave v Sloveniji. Maja 1920 je izstopil iz sodne službe, postal tajnik nove Zveze industrijcev v Lj., zasnoval in organiziral poleti 1921 z industrijcem Franom Bonačem I. lj. velesejem, jeseni 1921 šel k Združenim papirnicam Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Lj., katerih ravnatelj je sedaj. — Živahno se je udejstvoval v slov. akadem. društvih, bil predsednik akad. društva »Save« na Dunaju in podpreds. akad. ferial. društva »Vesne« v Kranju; za službovanja v Lj. je bil tajnik Narodne čitalnice, dijaškega podpornega dr. »Radogoja« in Dramat. društva. Po prevratu se je posvetil organizaciji avtomobilizma v Sloveniji in postal 1925 podpredsednik lj. sekcije Jugoslov. avtomobil. kluba, ki izdaja pod njegovim imenom mesečnik Auto, od 1932 Avtomobilski Vestnik. V novejšem času je sodeloval pri organizaciji zimskega športa v okviru Jugoslov. zimsko-športne zveze, ki ji je poslujoči podpredsednik. Pisal je članke o papirni industriji v domačem in tujem časopisju in gospodarske članke v TL. Za Val. Krisperjeve (SBL I, 571) »Visions de Slovénie« (1922) je napisal pregled slov. industrije (str. 24–30). Deloval je tudi kot častni sodnik v trgov. sodstvu lj. okrožn. sodišča in v razsodiščih Lj. borze in Zbornice za trg., obrt in industrijo, katere svetnik je od 1934. Ara.

PAVLIN Ciril, pravnik, gospodarstvenik, organizator zimskega in avtomobil. športa, r. 23. jun. 1888 v Trstu, u. 20. sept. 1964 v Lj. Oče Franc iz Podbrezja pri Kranju, inž., od 12. mar. 1888 do jul. 1893 pri namestništvu v Trstu, tedaj je dovršil zgradbo nove ceste Bača–Huda južna–Podbrdo tako odlično, da jo je namestništvo v pohvalnem dekretu postavilo za vzor drugim. Potem so ga prestavili v Lj. in sin je dovršil tu gimn., pravo v Zürichu, Grenoblu in na Dunaju, kjer je 1911 promoviral. 1911 je stopil v sodno prakso v Lj., 1915 so ga dodelili preds. viš. dež. sodišča v Gradcu, po vojni so ga nov. 1918 poklicali v Lj. v poverjeništvo za pravosodje, kjer je sodeloval pri organizaciji sodne službe v Slov. Maja 1920 je izstopil iz drž. službe in postal tajn. nove Zveze industrijcev v Lj. 1921 je z industrijcem Franom Bonačem zasnoval I. lj. velesejem. V jeseni 1921 je odšel za ravn. k Združenim papirnicam Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Lj. Kot visokošolec je bil preds. akad. društva Sava na Dunaju in podpreds. akad. ferial. društva Vesna v Kranju, v Lj. tajn. Narodne čitalnice, dijaš. podpor. društva Radogoj in Dramat. društva. Po vojni se je posvetil organiz. avtomobilizma v Slov. in postal 1925 podpreds. Jsl. avtomobil. kluba, ki je izdajal list Automobilski klub kraljevine SHS, sekcija Lj. Informativen list za člane. V II. letniku 1926 se je prekrstil v Auto. Vestnik Avtomob. kluba Kralj. SHS in tedaj ga je prevzel za klub P. in ga izdajal do 1937, ko ga je 1. jan. 1938 prevzel Boris A. Kristan in ga prekrstil v Avto in sport (izh. do mar. 1941). P. je II. in III. letniku dodal prilogo Moto-vestnik, objave Saveza Motokluba, in ga takoj razširil še na sekcijo Mrb. Pozneje je sodeloval pri organiz. zimskega športa v okviru Jsl. zimsko-športne zveze, ki ji je bil podpreds. Pisal je članke o papirni industr. v domače in tuje liste in gosp. članke v Trg. list. Bil je tudi častni sodnik v trgov. sodstvu lj. okrož. sodišča in v razsodiščih lj. borze in Zbornice za trg., obrt in industr., katere svetnik je bil od 1934.

Prim.: Rudolf Andrejka, SBL II, 273.

Jem.