Pajnič, Edvard (1872–1952)

Pajnič Edvard, pravnik in botanik, r. 19. okt. 1872 v Novem mestu viš. komisarju fin. straže Jožefu P.-u, Ribničanu iz Loškega potoka. V Novem mestu je obiskoval ljudsko šolo in dovršil gimn. (1891), pravoslovje v Gradcu, 1897 prom. za doktorja prava. Jul. 1896 je vstopil v sodno prakso

Novem mestu, postal 1898 pristav v Vel. Laščah, 1900 v Novem mestu, 1905 v Kamniku, 1907 namestnik drž. pravdnika v Novem mestu, 1908 v Lj., 1912 drž. pravdnik. Med svetovno vojno je vodil drž. pravdništvo v Lj. v izredno težavnih polit. razmerah. Njegovo poslovanje, dasi tudi v narodnem pogledu korektno, ni našlo povsod pravilnega razumevanja; bil je ob prevratu 1918 premeščen kot svetnik dež. sod. v Lj., kjer je posloval le v civ. stvareh. V l. 1920–30 je služboval kot svetnik viš. dež. sod. v Lj., od 1927 kot senatni predsednik. V pokoju živi v Lj. – Pri viš. dež. sod. je sestavil v dobi izenačenja zakonodaje več obsežnih referatov za pravosod. min.: o osnutkih kaz. zak. 1922, civ. postopka 1926, zakona o izvršbi 1928, stečajnega zakona 1928 in zakona o nečedni tekmi 1929. Za II. kongres jugoslov. pravnikov je izdelal poročilo »O problemu valorizacije.« – Na tehn. fak. je 1920–9 predaval kot hon. prof. »zakone in naredbe za geodete«, supliral na jur. fak. v let. sem. 1924 stolico za civ.-pravdno postopanje in bil 1930–2 hon. učitelj na geometer. odseku srednje tehn. šole v Lj. – P. velja za pravnika zelo obsežnega znanja v vseh pravnih strokah in izvirnega oblikovalca civilno-pravdnih spisov. Zbirka obrazcev takih spisov, kažočih potek celih pravd, je njegov Civilnopravdni red v praksi, 1924 (prim. SP 1924, 294). Podobno, le zelo razširjeno delo je »Novi gradjanski parnični postupak u praksi sa obrascima« (Beograd 1935, v cir., skupaj z dr. Goršičem; prim. Arhiv za pravne i društvene nauke, 1934, knjiga XXIX, 444; SP 1935, 133). Daljnji spisi iz civiln. postopka: »Vpliv sodišča na gradivo, podano v civ. pravdi po strankah, SP 1925, 153; »Die sachliche Zuständigkeit der Zivilgerichte in Südslavien«, Prager Jur. Ztschft. 1924; Redna sodišča po gp., SP 1933, 64, 105; – o načrtu novega civ. postopka: Prager Jur. Ztschft. in Pravni Vestnik, 1927; SP 1927, 169; 1928, 24; TL 1927; Annuario di diritto comparato e di studi legislativi, Roma 1931; – o načrtu stečajnega zakona: SP 1928, 142; – iz kaz. prava in postopka: Sreska kot kaz. sodišča po novem sod. k. p., SP 1930, 15, 65 (tudi pon.); Preizkus sodnih odločb o k. p., SP 1930, 216, 253; Kako vplivajo dogodki v osebi stranke na kaz. postopek o pravnem leku, SP 1931, 297; Ne bis in idem, SP 1932, 271; Sistematičen pregled pritožb v k. p. Pril. k SP 1933, št. 9–10; prim. tudi še: SP 1913, 169; o valorizaciji: TL 1924 in Pravni Vestnik 1924; Bankarstvo 1926 in Spomenica na II. kongres pravnikov, 1927; o nečedni tekmi, TL 1924; SP 1929, 283; – končno spisi: Plačilni kraj pri menicah, TL 1924; možnost preložitve poravnalnega naroka, TL 1924. – Knjižne referate je priobčil v SP 1929, 192, 232, 298; 1932, 63; Ztschft f. Ostrecht 1932, 544 sl., sodne odločbe v SP, po l. 1920 še v Pravn. Vestniku in Prager Jur. Ztschft.

Kot amater se bavi P. po svetovni vojni z botaniko. Zbral je veliko zbirko rastlinstva Slovenije s Prekmurjem in posebej še Krasa (Hrv. Primorja, Dalmacije, Bosne in Hercegovine in otokov) v herbarjih s popolnim katalogom in razdelkoma: a) Flora slovenica, b) Flora carstiensis et litoralis. –Botanični spisi: Botanični vrt na Begunščici, PV 1933, 391; Šar-Planina, Proteus 1933/34, 38; Izprehodi na Barju, Proteus 1933/34, 82. Pc.