Pachernecker, Lenart (med 1500 in 1550–1580)

Pachernecker Lenart, avtor prve katol. slov. knjige, r. v 1. pol. 16. stol. menda na Koroškem, u. v kostanjeviškem cisterc. samostanu 30. sept. 1580. Pač že dobršen čas pred 1574 je šel med cisterciance ter bival tega leta kot profes v vetrinjskem samostanu, od koder je radi zvez z naselbinama v Stični in Kostanjevici utegnil dobro opazovati pomen slov. knjige za protest. agitacijo. Bil je prvi katol. duhovnik, ki je z dejanjem izpričal, da ima slov. knjigo za sredstvo, brez kakršnega bi tudi katol. bramba ne smela več biti v času, ko so imeli protestantje po 23 letni književni aktivnosti že 18. slov. tisk na književnem trgu. Njegovo delo, ki ga je natisnil v jes. 1574 tiskar Hans Bartsch v Gradcu, je imelo, kakor izporoča Trubar, naslov: Compendium Catechismi Catholici in Slavonica lingua, per Quaestiones, in gratiam Catholicae iuventutis propositum. Per fratrem Leonhardum Pacheneckerum, professum ac Sacerdotem caenobii Victoriensis almi Cistiriensis ordinis (itd.; Pachenecker namesto Pachernecker je pač Trubarjeva pomota). Po Trubarjevem izvestju je branil P. v svojem katekizmu katol. nauk o 7 zakramentih, 7 naglavnih grehih, 4 vnebovpijočih grehih, 7 delih kršč. usmiljenja, češčenju svetnikov, avemariji i. dr. O odnosih P.-jevega katekizma do Canisijevih in drugih in do jezikovne in pravopisne usmerjenosti slov. protestantov se da le ugibati. — Po tisku knjige, ki je že nasl. leta menda izzvala nekega slov. graškega jezuita k posnemanju, je ostal P. še 5 let v Vetrinju ter bil po vsej priliki ugleden katol. borec med cistercianci, ker so ga 1579 poslali kot vizitatorja v Kostanjevico ter ga določili za opata, čim bi se odpovedal kostanjeviški opat Lenart Hofsteter, kateremu so očitali omalovaževanje katol. obredov, oddajanje župnij luteranskim predikantom ter razuzdano življenje. P., ki je moral iti za Hofsteterjem v Novo mesto, zaman klical na pomoč proti njemu novomeško mestno sodišče ter bil pod vtisom prerokovanja Hofsteterjeve priležnice, da ne bo dolgo živel, če se da voliti za Hofsteterjevega naslednika, se je hotel izvolitvi sicer izogniti, a bil 20. dec. 1579 proti svoji volji izbran za kostanjeviškega opata. Ko se je 1. jan. 1580 tudi Hofsteter odpovedal, je bilo kazno, da bo avtor prve protilutrovske slov. knjige v Kostanjevici in v župnijah, ki so bile vtelešene samostanu, tudi kot opat vplival na zatiranje protestantizma, a je že po 9 mesecih umrl. — Trubar je pozdravil 1575 prvega slov. katol. tekmeca z vehementno polemiko proti »jezuitskemu katekizmu«, toda s Trubarjevo knjigo se je izgubila tudi evidenca prve slov. katol. knjige in njenega avtorja: Valvasor, Thalnitscher, Pohlin, Čop itd. je ne poznajo. Najdba Trubarjeve knjige je spravila zopet v evidenco tudi njeno poročilo o P.-ju in njegovem delu, toda primerka prve slov. katol. knjige doslej vkljub vsemu iskanju in pozivanju na iskanje niso mogli izslediti. — Prim.: Trubar, Kat. z dvejma izlagama, 1575; Ljubić, Ogledalo II (1869) 551; LZ 1883, 478–9; Milkowicz, Die Klöster in Krain, Archiv f. österr. Gesch. 74/2, str. 107; Oblak, Doneski k hist. slov. dialektol., LMS 1891, 136–7; Benkovič, VBV 1902, 436; Glonar, Med ref. in rom. 8 (sep. iz LZ 1916); Dolenc M., Slov. ljudstvo na Dol., LZ 1924, 51; Kidrič, Zgod. 2 58–9. Kd.