Oštir, Karel (1888–1973)

Oštir Karel, lingvist, r. 13. okt. 1888 v Arnačah pri Velenju, red. univ. prof. v Lj. Gimn. je študiral v Celju in Mariboru, kjer je mat. 1909, bil 1909–13 na univ. v Gradcu in na Dunaju, 1913–4 v Petrogradu (obenem pomožni bibliotekar pri Akad. znanosti), 1914 v Londonu (British Museum), med vojno nekaj časa v vojaški službi, 1918 prom. v Gradcu za dr. phil. z disertacijo »Herkunft des indogerm. langvokalischen Intransitivs«, 1918 do 1922 študiral na Dunaju, zlasti v dvorni (nacionalni) biblioteki. V Lj. je postal na fil. fak. 1922 docent za primerjalno indoevropsko jezikoslovje, 1924 izred., 1932 red. profesor, 1933–4 dekan. V svojih spisih se bavi zlasti z dvema izmed najtežjih problemov sodobne lingvistike: z razmerjem slovanske akcentuacije do baltiške, ugotavljajoč postanek tzv. metatonije že v dobi prabaltoslovanske jezikovne skupnosti, ter z alarodščino, t. j. istorodnimi jeziki narodov na ozemlju, ki so ga kesneje zasedli indoevropski narodi, preiskujoč alarodsko jezikovno blago v indoevr. jezikih in vpliv alarodščine na razvoj indoevropskih jezikov. — Spisi (razen ocen): Armenisches, Hantes amsoreay, Wien 1912–3; Etymologische u. grammat. Versuche, Wörter u. Sachen III, 205–8; IV, 211–8; V, 217–22; Slav. gъnati, AslPh 34, 126–30; Slav. Wortbedeutungen, AslPh 36, 441–5; Slav. dęblo, Rocznik slawist. VII, 23–5; Das Verhältnis des indogerm. x-Lautes zu den semit. Kehlkopflauten, Anthropos VIII, 1–32; Beiträge zur alarodischen Sprachwissenschaft I, Wien-Leipzig 1921; Sumerski izvor abacističnih številčnih imen, Čas XVI (1922), 1–28; Alarodica, RZDHV I, 273–310; Illyro-Thrakisches, Arhiv za arbanasku starinu, jezik i etnologiju I, 78–137; Illyro-Pelasgica, ib. II, 21–69; Vorindogerman. (alarodische) Zahlwörter auf dem Balkan, ib. II, 263–324 in III, 126–62; Danuvius-Assamus-Naissus, ib. III, 348–79; Vorindogerm. Metallnamen in Alteuropa, ib. IV, 1–52; Zum Voralbanischen, ib. IV, 90–103; K predslovanski etnologiji Zakrpatja, Etnolog I, 1–35; Veneti in Anti, ib. II, 46–73; Japodi, ib. III, 87–113; Predslovansko sębъrъ »zadrugar«, ib. IV, 1 do 29; Baltoslovanska metatonija, RZDHV II, 55–120; Kleinasiatisch Tερμίλαι »die Wölfischen«, ib. V—VI, 177–252; Slav. slonъ »Elephant«, Slavia VI, 1–17; Préslave lъvъ »lion«, Symbolae grammat. in hon. Joan. Rozwadowski 295–313; Vorgriech. μω̃λυ, Donum natalicium Schrijnen 286–94; Vorthrakischer Ursprung des Wortes Bυζάντιον, Glasnik skopskog naučnog dr. III; Drei vorslavisch-etruskische Vogelnamen, RZDHV VIII, 1–112. *