Ostrowski, Władysław, grof (1790–1869)

Ostrowski Władysław grof, poljski pospeševatelj slov. preporoda, r. 7. marca 1790 v Warszawi grofu Tomažu O.-u, u. po 1869 nekje v Galiciji. Dovršil je v Warszawi plemiško šolo in licej, bil 1808 podporočnik v štabu generala Pelletier-ja, služil 1812 med Napoleonovim pohodom v Rusijo v 10. armadnem zboru pod Macdonaldom, po padcu Napoleona odklonil rusko službo, a 1830 bil poslanec Petrikowa, postal maršal poljskega snema,. se med revolucijo 1830–1 vedel plemenito in nesebično, prekoračil po zmagi Rusov prusko mejo, se hotel umakniti v svobodno republiko Kraków ter prišel na gališki meji v roke avstrijskih oblasti, ki so ga aretirale in z drugimi poljskimi vitezi vred jeseni 1831 internirale v Gradcu, kjer je ostal skoraj 40 let.

O Slovencih je O. ob prihodu v Gradec pač malo vedel. Imel je ambicijo za poljskega literata: že prej je prevajal Ossiana, Byrona, Goetheja, Schillerja, Salisa, Matthissona in dr., v Gradcu je dovršil monografijo o svojem očetu (tiskana 1836–40), pisal spomine itd. Na vznik njegovega zanimanja za Slovence in za ilirsko gibanje sta vplivali dve okoliščini: v jeseni 1835 je prišel Miklošič v njegovo hišo za domač. učitelja, ok. srede 1837 mu je začel Korytko iz Lj. pošiljati vesti o svojem delu (Korytkovih pisem O.-emu doslej niso izsledili, pač pa pismo O.-ega Korytku 3. dec. 1838). Vsekako so imeli 1838 do 1843 stike z njim vsaj še Vraz, Trstenjak, Caf in Muršec. Značilno je, da postane interes O.-ega za južne Slovane aktiven šele po spomladi 1838, torej pač predvsem pod vplivom Korytkovih pisem: 11. marca 1838 se ni le naročil na Gajeve Novine, ampak je želel dobiti tudi prejšnje letnike Danice; proti koncu 1838 je imel zbirko slov. narodnih noš in zemljevid slov. Štajerske s slov. krajevnimi imeni (teh stvari doslej niso izsledili). Uloga O.-ega v Gradcu je skromnejša nego Korytkova v Lj., vendar zasluži, da je zgodovinar slov. preporoda ne prezre: dajal je graškim slavistom priliko, da so v občevanju ž njim širili svoje obzorje in se vadili v poljskem jeziku; posojal jim je slavistične knjige; priporočal je Miklošiča, ko je odhajal na Dunaj, Kopitarju in svojemu svaku dr. Malfatiju; budil je zanimanje za etnografijo Slovencev. — Prim.: Rieger, Slovník Naučný; Wurzbach XXI; Chodżko, Historya domu Rawitów-Ostrowskich I, Łwów 1871; Kidrič, Pismo grofa Wlad. Ostrowskega Korytku, ČZN XII, 156–60. Kd.