Osana, Marij (1880–1958)

Osana Marij, elektroinženjer, r. 18. jun. 1880 v Trstu, kjer je obiskoval osn. šolo in gimn., mat. 1900. Od 15. leta dalje je bil v počitnicah volonter v tržaških elektr. podjetjih. Po mat. se je vpisal na pravno fak. v Gradcu, 1901 naredil izpit iz opisne geometrije in šel na strojno-elektrotehn. oddelek tehn. vis. šole na Dunaju, opravil 1903 prvi drž. izpit, 1904–5 v Gradcu odslužil vojaško leto in v dec. 1906 na Dunaju naredil 2. drž. izpit. V jun. 1907 je šel kot gradb. pripravnik v službo pri poštnem in telegr. ravnateljstvu v Trstu in po opravljenem izpitu bil v jan. 1909 imenovan za namestnika šefa gradbene telegr.-tehn. Sekcije v Pulju, kjer je v avg. 1909 napredoval za gradb. adjunkta in bil teoretično in praktično zaposlen pri podmorskih kablih in telefon. vodih na veliko daljavo. V avg. 1914 je šel kot gradjevodja telegr. oddelka na fronto v Galiciji in bil od dec. 1914 do avg. 1917 izključno pri poveljstvu 4. armade, kjer je imel priliko v izdatni meri uporabljati splošno znanje elektrotehnike in specialno telegrafije, telefonije in radija. V avg. 1917 je prišel kot telegr. svetovalec (ravnatelj) na ital. fronto, bil do febr. 1918 dodeljen nemški komandi, potem do konca vojne 6. armadi, kjer je bil odgovoren za ves telegr. in telef. promet, a je tudi spravil v obrat velika pokvarjena omrežja za razsvetljavo (Udine, Vittorio Veneto). V nov. 1918 je stopil kot višji gradb. komisar v službo pri novi poštni in telegr. direkciji v Lj., postal 1923 inspektor I. razr., 1925 direktorjev pomočnik. V l. 1920 in 1921 je bil honor. predavatelj za elektrotehniko na sred. tehn. šoli v Lj. Od febr. 1922 do 31. jan. 1923 je bil delegat-strokovnjak ministrstva pošte in telegr. pri reparacijski komisiji v Parizu in Berlinu, predpisal tehn. pogoje za izdelavo in dobavo raznih aparatov, avtomat. telef. central in vsakovrstnega telegr.-telef. materiala, sklenil z nem. vlado pogodbo, nadzoroval fabrikacijo v vseh večjih nem. tovarnah in bil poleg tega jugosl. izvedenec za elektrotehniko pri repar. delegaciji v Wiesbadenu. Od dec. 1923 je na lj. tehn. fak. predaval o šibkih tokih do marca 1926, ko je kot načelnik telegr. in telef. oddelka v ministrstvu pošte in telegr. prevzel vodstvo telegr. in telef. službe v kraljevini 26. jan. 1928 je bil imenovan za izred., 22. jan. 1933 pa za red. prof. na tehn. fak. lj. univerze. V stud. letu 1934/5 dekan tehn. fakultete. Strokovna dela: Izgradba podmorskega telegr. in telef. omrežja na Jadranu (1909–13); izgradba jugoslov. telegrafa, telefona in radija in vpeljava avtomat. telef. central v Lj., Zagrebu, Novem Sadu in Belgradu; ureditev visokofrekvenčnega laboratorija v elektrotehn. institutu lj. univerze (1928–30); podrobno izdelani projekti za temeljito modernizacijo in izboljšanje telef. prometa v Jugoslaviji. Strokovne publikacije v časopisu Telegraph u. Telephon. *

OSANA Marij, inženir in univ. prof. elektrotehnike, strokovnjak za telekomunikacije, r. 18. jun. 1880 v Trstu, u. 10. dec. 1958 v Lj. Osn. š. in klas. gimn. napravil v Trstu, maturiral 1900. Študiral na tehnični visoki šoli na Dunaju (1904–05 služil kadrovski rok), diplomiral dec. 1906. 1907–14 služboval na direkciji pošte in telegrafa v Trstu. V prvi svet. vojni je bil vojaški izvedenec za telegraf, in telef. zveze, po avg. 1917 so ga dodelili na ital. fronto, kjer je bil odgovoren za zveze, usposobil pa je tudi velika v vojni okvarjena elektroprenosna omrežja (Udine, Vittorio Veneto). Po vojni kot zaveden Slovenec ni hotel ostati v It. 1918–26 je služboval na direkciji pošte, telegrafa in telefona v Lj. 1923 je postal izredni, 1933 redni prof. na lj. U, kjer je do smrti predaval predmete šibkega toka, zlasti pa telekomunikacij. Kot strok. je bil vedno na konici dogajanj na svojem področju, tako da je opravil veliko pionirskega dela v telegrafiji in telefoniji (najprej žični, nato brezžični), radiofoniji in televiziji. 1912–22 so pod njegovim strokovnim vodstvom položili v Jadran več podmorskih kablov. Kot tovrstnega strokovnjaka ga je 1919 vabila v službo ital. vlada, a O. je ponudbo zavrnil. 1919–28 je moderniziral telef. omrežje v Jsli, predvsem v Sji, Srbiji in na mednar. povezavah. 1926–27 je izdelal temelje za medn. projekt kabelske telef. povezave od Avstrije prek Jsle do Indije; zaradi nesoglasij med državami ga niso uresničili. Od 1922 je načrtoval in uvajal radijske oddajne postaje po Jsli, 1926 prvo večjo poskusno postajo v Bgdu, 1932 pa moderno postajo v Lj., ki je delovala vse do 1941. Po vojni je bil med prvimi strok. za UKV tehniko v Evropi. Že od 1935 se je ukvarjal tudi s televiz. tehniko. Deloval je v mnogih domačih in mednar. strok. telesih, objavil več znanst. in strok. člankov in recenzij, izrednega pomena pa je njegovo pedag. delo pri vzgoji več generacij slov. elektrotehnikov.

Prim.: O. M., SBL II, 235; O. M., ULjBB I, 229–31; II, 361; O. M., EV 1959, št. 1–2.

SAS