Orožen, Fran (1853–1912)

Orožen Fran, geograf, r. 17. dec. 1853 v Laškem, u. 26. nov. 1912 v Lj. Bil je sin trgovca Franca O.-a in nečak zgodovinarja Ignacija O.-a. Dovršivši gimn. v Celju (1865 do 73) je na dunajski univerzi študiral zemljepis (prof. Frid. Simony) in zgodovino, 1881 opravil profesorski izpit in bil 1881/2 poskusni kandidat na Dunaju. Služboval je 1882–6 na drž. moškem učiteljišču v Kopru, od febr. do okt. 1886 na gimn. v Novem mestu, 1886–9 na drž. realki v Lj., od 1889 do smrti na drž. učiteljišču v Lj. Ko je prišel v Lj. se je oglasil s poljudno-znanstvenima razpravama: S čim in kako so pisali stari narodi in kako pišemo zdaj? (LZ 1887, 733–9), O početku in razvoju pisem (LZ 1888, 750–9). Ko pa je prišel na lj. učiteljišče je spoznal potrebo metodike zemljepisnega pouka in začel delati v tej smeri. V UT 1890–2 je priobčil vrsto člankov o zemljepisnem pouku, ki jih je zbral v knjigi Metodika zemljepisnega pouka (Lj. 1891, 1898²), in začel pisati učne knjige za meščanske in srednje šole. Izdal je: Zemljepis za mešč. šole (in viš. razr. ljud. šol) v 3 stopnjah (I. st. Lj. 1891, 1903³; II. st. Lj. 1894; III. st. Lj. 1896); Ustavoznanstvo (Lj. 1899, ponatis člankov v UT 1896–8); Zemljepis Avstrijskoogrske države (Domoznanstvo) za 4. razr. sred. šol (Lj. 1907); Kranjsko domoznanstvo (Dunaj 1909). V P 1909 je priobčil razpravo O domoznanskem pouku s posebnim ozirom na čitanje in razumevanje zemljevidov. O zemljevidih slov. dežel je poročal v razpravi Nekoliko o zemljevidih slov. pokrajin v prejšnjem in sedanjem času (ZSM 1901, 23–51). Za slov. šole je priredil globus s slov. besedilom in več stenskih zemljevidov, ki so izšli pri Hölzlu na Dunaju: Monarhija Avstro-Ogerska (1896, po V. pl. Haardtu), Palestina (1897), Zahodna in vzhodna poluta (1898), Evropa (1899), Vojvod. Kranjska z deli obmejnih pokrajin (1910). S Sim. Rutarjem sta predelala Haardtov zemljepisni atlas za ljudske šole (Dunaj 1898, s 7 kartami); novo izdajo s 14 kartami je 1902 priredil O. sam (prim. ostro Aškerčevo kritiko v LZ 1902, 783–4). Omeniti je iz te dobe še razpravi: Stanley Henry Moreton (LZ 1890; posebej z naslovom Stanley in njegovo potovanje po Afriki, Lj. 1892) in Praznovanje sv. Jurija na Štajerskem (LZ 1901, 319–27). — Nov in važen delokrog je O. dobil, ko se je 1893 ustanovilo Slov. plan. društvo, kateremu je bil prvi predsednik (1893–1908) in po odstopu od predsedništva častni član. O. je začel gojiti znanstveno turistiko in je napisal mnogo razprav in člankov: Prvi hribolazci na Triglavu v dobi 1778 do 1837 (LZ 1895, 15–24); Vodnik kot turist (LZ 1895, 541–5); Val. Vodnik kot turist in turistovski pisatelj (PV 1895, 97–104, 115–9); Rogačka gora ali Donati (PV 1896; kot knjižica Lj. 1896); Frid. Simony (PV 1896, 179 —81); Golte (PV 1898, 89–90); Na Lisci (PV 1899, 4–9, 20–3); O Vodnikovem Vršacu (PV 1899, 24–7); Na Krn (PV 1899, 64–8), 76–81, 91–8); Potovanje na severno slov. jezikovno mejo (PV 1901, 85–9, 101–4, 118–22); Izlet Na Mrzlico (PV 1899, 169–72); Kaj pripoveduje Valvasor o Krmi (PV 1903, 201–2); Sveti Kum (KMD 1903, 41 do 44); Valentin Stanič, prvi veleturist (PV 1907, 17–21, 33–5, 49–51). V PV 1900 je priobčil tudi oceno S. Rutarjeve Beneske Slovenije in Jos. Ciperletove Kranjske dežele. — Glavno O.-ovo delo pa je Vojvodina Kranjska, ki je izšla v zbirki SM kot IV. del Slov. zemlje v 2 knjigah: Prirodoznanski, politični in kulturni opis (Lj. 1901) ter Zgodovinski opis (Lj. 1902). — O. je bil prvi predsednik Društva slov. profesorjev (1895 do 1909), odbornik Muz. dr. za Kranjsko in Društva za raziskavanje podzemskih jam. Po njem je. Slov. plan. dr. imenovalo svojo prvo kočo na Črni prsti. — Prim.: M. Pajk, Carn. 1913, 79–81 (s sliko); I. Macher, PV 1913, 19–30 (s sliko); M. Pajk, P 1913, 133–6. Cpd.