Orel, Vladimir (1886–1973)

Orel Vladimir, pravnik, brat Rihardov, r. 12. okt. 1886 v Prvačini na Goriškem. Gimn. je študiral v Gorici in Pulju, mat. 1905, nato študiral pravo na Dunaju, v Pragi in Krakovu, prom. 1910 na češki univ. v Pragi. Sodeloval je pri Slov. braniku, v različnih goriških listih, izdatneje v »Filareti«, poljskem kulturno-literarnem mesečniku v Poznanju. Tu je med dr. priobčil daljši članek o jugoslov. ideji med Slovenci. Po prevratu je kot inspektor trg. min. v Beogradu pisal članke juridične vsebine v SN in druge slov. liste. L. 1921 se je nastanil kot odvetnik v Gorici, kjer stalno prebiva. V povojnih letih se je uspešno udejstvoval v tržaškem »Pravnem vestniku«. Za naše rojake v Primorju je izdal »Novi volilni zakon v praktični uporabi« (1921). Plr.

OREL Vladimir, strokovnjak v sadjarstvu in pravnik, r. 12. okt. 1886 v Prvačini, u. 25. nov. 1973 v Lj., pokopan v Ivanjem gradu. Oče Josip, učitelj in orglar, mati Avgusta Batistič, gospodinja, brat Rihard (gl. čl.). Osn. š. opravil v Prvačini, sedem razr. gimn. v Gor., 8. razr. in maturo v Pulju 1905, U 1910 v Pragi. Potem se je eno leto spopolnjeval v Krakovu. Služboval je najprej pri okrož. sodišču v Gor., nato pri dežel. sodišču v Trstu, kjer je spoznal pesnika A. Gradnika, ki je bil preiskovalni sodnik. Malo pred vpoklicem v vojsko je naredil odv. izpit. V vojni je bil blizu Tržiča, kjer je zbolel za malarijo, nato na Slovaškem in potem do 1. nov. 1918 v Belgiji. V Lj. je bil po vojni nekaj mesecev pri okraj. sodišču. Na Kramarjevo priporočilo je odšel v Bgd, kjer je postal tajn. na Ministr. za trgovino in pisal članke pravne vsebine v SN in druge slov. liste. A kmalu sta ga prim. politika Vilfan in Podgornik povabila v Gor., kjer ni bilo slov. odvetnikov. Tu je bil najprej odv. pripravnik pri dr. Tumi. Nato je po zaslugi dr. Marinija in s potrdilom, da ni bil nameščen kot državljan SHS, nazaj pridobil odv. status. Toda zaradi težav, ki so mu jih povzročale faš. oblasti, ki so se hotele na vsak način znebiti slov. izobražencev, se je 1935 umaknil v Zgb. Po dolgem iskanju je dobil odv. službo v Mokronogu. Po zadnji vojni, ki jo je preživel v Zgbu, je bil v uradu za statistiko in nato pravni referent na Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini. 1947 je postal preds. Vrhovnega sodišča v coni B Trž. ozemlja v Kopru. Po upokojitvi 1954 je še nekaj let delal kot pravnik na občini Koper, kjer je ostal do zadnje bolezni, zaradi katere so ga prepeljali v Lj. Že v Krakovu je pisal članke zgod. in gosp. značaja. Tako je za revijo Filarete napisal 1912 članka: Spólki zarobkove gospodarcze u Slowiencov in Napoleon a krolastwo ilirskie. V istem času je objavil v reviji Prace Kwastia jugostowianska. Iz 1922 je njegova knjiga Volilni zakon v Julijski krajini. Med službovanjem v Gor. je v Rožni dolini med prvimi Slov. uredil breskov nasad. Istočasno je dokončal v Pistoi strok. sadjarski tečaj (ok. 1930). Od 1937 je sodeloval z Guidom Veselom pri urejanju Müllerovega brega v Zgbu. Iz tega časa je knjiga Napredno voćarstvo, ki so jo napisali Orel, Petranović in Vesel in je vsaj v jsl. prostoru prva moderna knjiga o plantažnem sadjarstvu. O. je objavil več člankov v KolGMD, Kmetovalcu, Sadjarju in vrtnarju. Med neobjavljenimi spisi je tudi Kako obrezujemo trte. Sadjarje na Gor. ter v okolici Zgba in Smedereva je prepričeval o važnosti modernega sadjarstva. V Zgbu je na pobudo tamkajšnjih Slov. pripravljal spise o Benečiji in Goriški. Iz tega zanimanja je nastal članek o duhovščini v Benečiji, ki je izšel v Srečanjih, ko je bil O. že dolgo upokojen. O-ov je tudi podlistek v PDk o gradiščih na Krasu.

Prim.: Podatki sina Mavra; SBL II, 230; Sreč 1969, št. 20.

Har.