Oražen, Ivan (1869–1921)

Oražen Ivan, zdravnik, r. 8. febr. 1869 kot nezakonski v Kostanjevici, u. 11. marca 1921 v Lj. Študiral je gimn. v Lj. (1881–8) in v Novem mestu, kjer je 1889 maturiral. Medicino je študiral na Dunaju in v Gradcu, kjer je tudi promoviral, in se naselil v Lj. Po vojni je postal zdravstveni referent pri dež. vladi za Slovenijo, šef zdravstvenega odseka in bil prvi predsednik pokrajinskega zdravstvenega sveta za Slovenijo in Istro. — Že kot visokošolec je bil v zvezi z drugimi jugoslovanskimi akademiki. Ob prvi balkanski vojni je šel okt. 1912 z zdravniki Šlajmerjem, Krajcem in Premrovom v Srbijo, kjer so zdravili ranjence 7 tednov v vojaški bolnišnici v Nišu. Po vrnitvi je opisal svoje spomine: Med ranjenimi srbskimi brati (SN 1912–3 in v ponatisu Lj. 1913). Sodeloval je pri Sokolu, bil je od 1907 starosta slov. sok. zveze, podstarosta vseslovanske sok. zveze in 1919 izvoljen za prvega starosto Jugoslovanskega sokola. — V dež. zboru je zastopal mesto Lj. kot član nar.- napr. stranke. 1908 do okt. 1910, ko je odložil mandat. Bil je član upravnega odseka in je govoril ob Jarčevem predlogu za slov. univerzo v Lj. (1909), proti Kranjski hranilnici (1909), o razmerah v prisilni delavnici (1910) in stavil predlog za povzdigo higijene kranjske živinoreje (1910) in za podporo DCM. V l. 1906–10 je bil občinski svetnik. — Svoje premoženje je zapustil medicinski fakulteti v Lj., ki naj uporablja to premoženje za ustanovitev in vzdrževanje zavoda Oražnov dijaški dom, v katerem naj dobijo prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski ubogi medicinci, ki študirajo v Lj. — Prim.: Obravnave dež. zbora kranjskega; J 1921, št. 61, 63; SN 1921, št. 58–60, 62, 64; Njiva I (1921/2), 159; LZ 1921, 255; Sokolski Glasnik 1921, 130–98 s slikami; Zgod. slov. univ. v Lj. do l. 1929, 449–51. Pir.