Slovenski biografski leksikon
Omersa Nikolaj, lit. zgodovinar, v Kranju r. 5. dec. 1878, u. 18. jun. 1932. Obiskoval je osn. šolo v Kranju, gimn. v Lj. (mat. 1898), študiral slov. in klas. filol. na Dunaju in v Gradcu (izpit iz slov. marca 1906, iz klas. fil. za niž. gimn. jan. 1910; dr. phil. jul. 1909). Bil je suplent na gimn. v Gorici (1903–7, prekinil od febr. 1905 do sept. 1906), na drž. realki v Idriji (okt. 1909–12), učitelj na drž. obrtni šoli v Lj., prof. na real. gimn. v Celju (od sept. 1920–8), realki v Lj. do dec. 1930 in nato dodeljen prosvet. odd. kr. banske uprave v Lj. — Na vseučilišču se je posebno zanimal za preporod slov. književnosti ob koncu 18. stol., ki mu je tudi dal snov za disertacijo. Sestavil je inačice tekstov Vodnikovih pesmi kot gradivo za študijo o postanku in razvoju njegove pesniške tehnike (3. izv. drž. idrijske realke 1912, 5–31), ocenil A. Linharta kot prevajatelja nar. pesmi o Pegamu in Lambergarju (ČZN 1923, 47–51), skušal utemeljiti domnevo, da znači šifra B. E. v Pisanicah barona Edelsteina, t. j. Ž. Zoisa (ČZN 1927, 77–81), objavil Zagovorno knjigo Ant. Petriča iz l. 1840 (ČZN 1922, 96–100), 2 pesmi Murna Aleksandrova (LZ 1928, 255) ter sestavil pomožno učno knjigo za srednje šole: Stihoslovje, 1. del (Celje 1925) z osnovnimi zakoni metrike; 2. del, Stihoslovno oblikoslovje, je ostal v rkp. — Prim.: Glonar, LZ 1926, 548–50. Šr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine