Okretič, Ivan (1860–1931)

Okretič Ivan, pravnik, r. 28. jun. 1860 kmetskim staršem v Komnu na Krasu (op. ur.: v Kostanjevici na Krasu), u. 7. dec. 1931 v Zagrebu. Gimn. je dovršil v Gorici (součenec Jos. Pagliaruzzija-Krilana in Karla Štreklja), pravne študije na Dunaju. Apr. 1884 je vstopil v Trstu v sodno prakso, bil avskultant v Trstu, Rovinju in Pazinu, kjer je bil imenovan nov. 1887 za pristava; 1887 premeščen v Sežano, imenovan nov. 1893 za namestnika drž. pravdnika v Rovinju, maja 1895 v Trstu; postal sept. 1897 sodni svetnik v Gorici, odkoder je bil jul. 1898 prideljen gener. prokuraturi na Dunaju. Tu je postal 1904 viš. sod. svetnik, 1907 gener. odvetnik, prvi in edini Slovenec pri tem uradu. Skoraj vsi kaz. primeri, v katerih so bili spisi slovenski, so šli nad 20 let skozi njegove roke. Mnogo zla je preprečil v narodnostnem pogledu, zlasti v polit. pravdah. Ob prevratu 1918 je stopil na čelo novoustanovljenemu viš. drž. pravdništvu v Lj. Po ustanovitvi odd. B stola sedmorice v Zagrebu kot vrhovnega sod. za Slovenijo in Dalmacijo je bil O. imenovan za vrhovnega drž. pravdnika (gener. prokuratorja) v Zagrebu, kjer je moral svoj urad šele organizirati. 29. nov. 1924 pa je postal podpredsednik stola sedmorice odd. B in s tem kot prvi Slovenec najvišji sodnik za Slovenijo in Dalmacijo. 15. jul. 1930 je bil upokojen in živel v Zagrebu. — O. je bil med ustanovnimi člani »Pravnika« in mnogo let sotrudnik SP. Pod označbo Gerkič, Fitik je priobčeval kaz. primere; prim. pa tudi SP 1924, 249; 1926, 187; 1929, 41 (Pred 30 leti, spomini). V Zagrebu je sodeloval tudi v hrv. pravniškem društvu in bil med organizatorji jugosl. pravniških kongresov. — Prim.: Polec, SP 1932, 58; 1925, 47; Glaser IV, 396; J 1931, št. 283; S 1931, št. 279; SN 1931, št. 279; Jutarnji list 9. dec. 1931; Novosti 1931, br. 340 (s sliko). Slika: SP 1929, št. 1–4. Pc.

OKRETIČ Ivan, pravnik, r. 28. jun. 1860 v Kostanjevici na Krasu (ne v Komnu, kot piše SBL), u. 7. dec. 1931 v Zagrebu. Oče Anton, posestnik, mati Jožefa Antonič iz Novela (Temnica). Obiskoval je gimn. v Gor. in dokončal pravo na Dunaju. Apr. 1884 je v Trstu stopil v sodno prakso, služboval nato v Rovinju, Pazinu, Sežani in bil nov. 1893 imenovan za namestnika drž. pravdnika v Rovinju, maja 1895 v Trstu. Sept. 1897 je postal sodni svetnik v Gor., jul 1898 dodeljen generalni prokuraturi na Dunaju, kjer je 1904 postal višji sodni svetnik, 1907 gen. odvetnik kot edini Slovenec na tem položaju. Na tem mestu je 20 let obravnaval vse kazenske primere, ki so temeljili na slov. spisih, in se v polit. pravdah zavzemal za Slovence. 1918 je stopil na čelo novoustanovljenemu drž. pravdništvu v Lj. Po ustanovitvi oddelka B stola sedmorice v Zgbu, kot vrhovnega sodišča za Sjo in Dalmacijo, je bil imenovan za vrhovnega drž. pravdnika (gen. prokuratorja) v Zgbu, kjer je moral urad šele organizirati. 29. nov. 1924 je postal podpreds. stola sedmorice odd. B. Upokojen je bil 15. jul. 1930. Bil je med ustanovnimi člani Pravnika in sodelavec SP. Pod psevdonimom Gerkič, Fitik je objavljal kazenske primere. V Zgbu je sodeloval v hrv. pravniškem društvu in bil med organizatorji jugosl. pravniških kongresov.

Prim.: SBL II, 224 in tam navedena literatura; Novosti 1931, br. 340 s sl.; SP 1929, št. 1–4; MSE II, 780; Liber Baptizatorum, zv. V, str. 2, št. 18, vikariat Kostanjevica na Krasu.

ldt