Ogris, Albin (1885–1959)

Ogris Albin, finančno-ekonomski in sociološki pisatelj, r. 28. febr. 1885 v Slov. Plajberku. Obiskoval gimn. v Celovcu, kjer je mat. 1905, študiral do 1908 bogoslovje v Celovcu, bil 1908–9 v pisarni lj. plinarne in študiral od 1909 pravo na univerzi v Pragi, kjer je naredil vse juridične izpite in 1920 prom. Služboval je pri dež. kaz. sodišču v Pragi kot pravni praktikant (1915), po vojni v Lj. pri delegaciji ministrstva financ (1920–2), pri davčni administraciji (1922–6), postal nov. 1926 na lj. univerzi docent za statistiko in polit. ekonomijo, 1929 izredni in 1933 redni profesor. Od l. 1932 je član Slovanskega ustava v Pragi. Kot visokošolec se je udeležil dijaškega nar.-radikalnega gibanja in sodeloval pri Omladini s programatičnimi, kulturno- in literarno-zgodovinskimi in filozofskimi članki: Maske in profili (Omladina 1911–4), Narodni radikalizem in verski problem (ib. IX, 1912–3), O pragmatizmu in pragmatizmih (ib.), polemiziral z Masarykovim realizmom Ni vse zlato, kar se sveti (ib. 1914) ter drugimi članki, beležkami, ocenami, prevodi. V Sn 1911 in 1914 je objavil spise Edouard Rod, Nove smeri in Spor za napredek, v Vedi 1911 Moderna civilizacija in plodovitost narodov, Sodobni individualizem in renesansa romantike; 1912 O sodobnem revolucionarnem sindikalizmu; 1914 Jules de Gaultier, francoski Nietzsche in filozof bovarizma ter 1911–3 več pravniških, politično-ekonomskih in socioloških pregledov in referatov. V LZ je pisal 1915 ob slov. prevodu Flaubertovega romana Madame Bovary o bovarizmu. Po vojni je nadaljeval literarno delo v izrazito sociološko in politično-ekonomsko smer: Razmere lj. prebivalstva glede dohodkov v l. 1924 (SP 1926), Vloge družb z o. z. v slov. gospodarstvu (Pravni Vestnik 1917), Socijalne razmere v Sloveniji (Bankarstvo 1930, 165), Nekaj zadružne statistike (SGp, Lj. 1928), Premoženjsko stanje kreditnih in gospodarskih zadrug v Sloveniji koncem l. 1926 (ib.), Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno l. 1926 (ZZR VI, 1927–8), Delniške družbe dravske banovine v desetletju 1919–28 (ib. VII, 1929–30). Za Gerloff-Meisel Handbuch d. Finanzwissenschaft (III, 1928) je napisal Der Staatshaushalt u. das Finanzsystem Serbiens bzw. Jugoslaviens vom Beginn des 19. Jhd. bis zur Gegenwart. Med publikacijami TOI v Lj. sta izšla spisa Delniške družbe po bilancah l. 1926 (Lj. 1928), Gospodarsko desetletje 1919–28 v Sloveniji po trgovinskih registrih in po katastrih zbornice za TOI (Lj. 1930). — Kot samostojne publikacije je izdal zgodovinski opis o delovanju jugoslovanskega odbora v Londonu med vojno Borba za jugoslovensko državo (Lj. 1921), Regulativne hranilnice v Sloveniji (Lj. 1925), Splošni register k letnikom I—VI Uradnega lista (Lj. 1925) in k letnikom od 1919–26 (Lj. 1927), sociologično-pravni spis Politične stranke (Lj. 1926), ki opisuje teorijo o strankah, sociologijo pol. strankarstva, idejno in tehnično organizacijo in funkcije pol. strank; Delniške družbe v Sloveniji v l. 1919–25 (Lj. 1927), Statističen donesek k novejši zgodovini slov. gospodarstva (Lj. 1927) in Trgovinsko politiko (Lj. 1932), kot pregled sedanjega stanja in glavnih smeri mednarodnega gospodarskega prometa, v publikacijah bratislavske univerze Zprávy ustavu slovanských práv č. 4: Unifikace finančného práva v Jugoslávii (1933). — Izmed prevodov so izšli kot samostojne publikacije: G. Le Bon, Psihologični zakoni razvoja narodov (v Celju 1913), V. Hobhouse, Liberalizem (Lj. 1922) in K. Engliš, Denar (Lj. 1923). Pir.