Ogrinc, Viljem (1845–1883)

Ogrinc Viljem, astronomski pisatelj, r. 27. apr. 1845 okraj. komisarju in sodniku v Trebnjem, u. 22. maja 1883 v Lj. Gimn. je začel obiskovati 1855 v Lj., jo od maja 1857 nadaljeval v Novem mestu ves čas z odličnim uspehom, mat. 1863. Pravne študije je dovršil na Dunaju, vstopil po 2. drž. izpitu sept. 1867 kot praktikant pri sodišču v Novem mestu, postal tu po 3. izpitu nov. i. 1. avskultant z adjutom, napravil maja 1868 na Dunaju 2. rigoroz, avg. 1869 sodniški izpit v Gradcu, bil apr. 1870 imenovan za adjunkta v Slovenjgradcu, okt. 1876 v Celju, maja 1878 za okr. sodnika v Metliki, kjer je zaradi napornega uradnega dela začel 1880 resno bolehati za jetiko ter bil od apr. 1881 večinoma na dopustu v Kranju, Gleichenbergu in Lj. — Vzgojen v nemškem duhu kot dijak v Lj. niti ni obiskoval slovenščine, slov. narodno zavest so mu vzbudili šele profesorji-frančiškani v N. mestu, zlasti o. Lad. Hrovat. Že osmošolec je začel priobčevati v N poljudno-znanstvene razprave iz astronomije, ki pričajo o obsežnem znanju strokovne literature: Nekaj o luni (1863, št. 7–24), O utrinkih (št. 37–8), Nekaj o solncu (1864, št. 32–46); Šauperlovim po raznih nemških virih nekritično prikrojenim člankom »Potovanje po nebu« je dodal Nekatere opombe in popravke (N 1865, št. 37, 40) ter opozoril na par terminoloških netočnosti v Jesenkovi Zemljepisni začetnici (S 1865, št. 91; odg. Anonymos, tam št. 95–6; F. S. P., št. 100; Cigale, N 1865, 397). Njegov astronomski Kratek popis zemlje (Čitavnica 1866) je zaradi ukinitve revije izšel le v prvih poglavjih. Za SM je dovršeno poslov. iz Schoedlerjeve Knjige prirode Astronomijo in jo izpopolnil z lastnimi dodatki (Lj. 1870). Po svojem odhodu iz N. mesta je nehal pisateljevati ter se slovenstvu sčasoma popolnoma izneveril. Levec mu očita, da je iz sebičnih namer postal renegat in besen sovražnik vsega slovenstva, kar je pokazal posebno kot sodnik v Metliki. — Prim.: Registratura novomeškega sod.; SN 1881, št. 88; Dr. I. T(avčar), »O-ev odlok«, SN 1881, št. 89; 90; Levec, LZ 1883, 402; Glaser IV, 222. Šr.