Slovenski biografski leksikon
Ogradi Franc, rodoljub, r. 13. jul. 1836 v Gornjem Gradu, u. 29. okt. 1921 v Celju. Gimn. je študiral v Celju, bogosl. 1857–9 v Celovcu, 1859–61 na novem bogosl. učilišču v Mariboru, ord. 1860. Bil je kaplan v Konjicah in na Sladki gori, 1868–75 vikar v Celju (1872/3 po smrti Mat. Voduška pro-vizor), 1875–82 spiritual v duh. semenišču v Mariboru, tu 1882–90 stolni kanonik in ravn. duh. sem., od 1. maja 1890 do smrti opat, župnik in dekan v Celju. »Pač najvzornejši učenec Slomšekov med vsemi gojenci, ki so l. 1859 prisostvovali otvoritvi novega zavoda« (duh. semenišča v Marib.); takšnega se je izkazal v dušnem pastirstvu in v vzgoji duhovniškega naraščaja. Bil je prvi preds. 1887 ustan. Cecil. društva za lavant. škofijo. V Celju je bil v načelstvu Južnoštaj. hranilnice, ud mestnega in okr. šol. sveta in eden slov. stebrov, tarča strupenih napadov celjskega polit. nemštva. V Kreisu 1884, 373 je ocenil A. Zupančičevo Duh. pastirstvo. — Prim.: Služb. list v škof. arh. v Marib.; celjska župn. kronika; A. Karlin, Spom. knjižica ob 25 letn. Cec. dr. v Lj. (1902) 67; SGp 1921, št. 44; Straža 1920, št. 79 in 1921, št. 124; F. Kovačič, Zgod. lavant. škofije (Marib. 1928) 440; isti v Spomenici ob 70 letn. lav. bog. učil. (Marib. 1929) 15–16 (slika pod št. 5; datum imenovanja za kanonika napačen). Slika: oljnat portret v celjski opatiji. Lkn.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine