Oblak, Janez Nepomuk (1780–1858)

Oblak Janez Nepomuk, predsednik lj. odvetniške zbornice, r. 22. marca 1780 pri Solovcu v Lučinah v Poljanski dolini, u. 15. sept. 1858 v Lj. Študiral je v Lj. gimn. 1793–8, a pač tudi filoz. 1798–1800, medtem ko kraj njegovih juridičnih študij ni znan. Kaj in kje je bil prva leta po končanih pravnih študijah in kdaj ter kje se je poročil, ni znano. Dočim je 9. maja 1816 zaman prosil, da sme delati izpit pro stallo advocandi na Kranjskem, je 28. jul. 1817 izpit napravil in bil z apelacijskim odlokom 25. avg. 1817 imenovan za advokata v Lj. Vsaj že 1817 je stanoval v hiši, katere lastnik je pozneje postal (na Dežmanovem zemljevidu 1827 na Nov. trgu št. 172, danes hiše ni več). O. ni bil le vedno na glasu spretnega in neoporečnega advokata, ampak je kazal tudi drugačne interese. Že 1822 je bil član filharmoničnega in hranilničnega društva, vsaj že 1834 kazine, 1840 muzejskega, pozneje tudi zgodov. društva. Vse kaže, da je bil njegov dom pomembno zbirališče dela lj. družbe. Pripomoči so utegnili k temu tudi drugi člani rodbine: žena Terezija Izabela r. Mullitsch pl. Palmberg (r. okoli 1791 menda na Goriškem, u. v Lj. 3. nov. 1834); njena sestra Marija (r. 1805), ki je bivala pri svaku 1830 in še nekaj let; hčerka Amalija, ki je tudi po poroki s Hermannom 1832 ostala do 1846 v Lj. (SBL I, 318); hčerka Luiza, ki je po materini smrti menda vodila gospodinjstvo (članek); sin Evgen (r. 1817), ki je študiral. Med ljudmi, ki so često prihajali v hišo, je bil tudi Prešeren, od katerega je pač O. sam dobil tisti rokopis nemške elegije Čopu, katerega je očuvala Luiza O. Vsiljuje se domneva, da je bil O. prijatelj ne samo liberalnih tendenc, ampak tudi slov. preporoda, čeprav ga med prvimi naročniki N zaman iščemo. Toda borbenosti je bilo v njem tako malo, da si tudi v revolucionarnih mesecih 1848 ni iskal polit. delokroga, pač pa je postal v dobi reakcije po reorganizaciji odvetništva predsednik Kranjske advokatske zbornice ter ostal to do smrti. — Prim.: Juventus 1794–8; kranjski uradni šemat. 1819–49, posebej za 1822, 1840, 1848; Verzeichniß d. Haus-Inhaber in … Lb. 1828, 1833, 1840, 1853; LZg 18. sept. 1858; mrtv. list v Drž. bibl. v Lj.; ZMS 1907, 5 (Prijatelj); LZg 8. febr. 1909; Kidrič, Preš. odklonjene prošnje za advokaturo, RDHV III (1926), 55, 56, 96; Steska I, 231 (o portretu, ki je sedaj last Nar. galerije v Lj.); matice šenklavške župnije v Lj.; konskripcijska pola v arhivu lj. magistrata iz 1830; advokatski akti v arhivu dež. sodišča v Lj. 1814–50; Levčeva »Prešernova mapa« v Drž. bibl. v Lj. Kd.