Oblak, France (1845–po 1917)

Oblak France, pravnik in publicist, r. 21. marca 1845 na Slapu župnije Št. Viška gora (zdaj Dol. Tribuša) na Goriškem, u. verjetno kot begunec med svetovno vojno v Avstriji. Študiral je gimn. v Gorici (1859 do 1866), bil po maturi 2 leti domači učitelj v Lj., odšel 1868 v Gradec, kjer je študiral pravo na univ. in poljedelstvo na tehniki. 1870 je vstopil v Lavričevo odvetniško pisarno v Gorici, napravil 1871 drugi drž. izpit, pozneje tudi promoviral, služil pri dveh italijanskih goriških odvetnikih in vstopil pri sodniji. 1876 je prišel na sodišče v Cerkno, pozneje v Buje in vsaj že od 1902 živel v Gorici kot upokojen sodnijski adjunkt. — K narodnemu delu ga je privedlo znanje z Lavričem (1860) in z Val. Luznikom, prvim tajnikom tolminske čitalnice (1863); v Lj. se je udeleževal društvenega življenja v čitalnici in pri Sokolu, bil med udeleženci odn. organizatorji dijaških shodov v Lj. (1868, 1869) in utemeljeval na drugem shodu potrebo slov. univerze. Že iz Lj. je dopisoval S in D, sodeloval pozneje pri Soči od njene ustanovitve, zlasti pa 1886–8 s poljudnimi članki iz prava (n. pr. Postavne določbe gledé ravnopravnosti jezikov, 1886, št. 11–3, 16–7, 19–21), z nedovršeno zbirko povesti Deset božjih zapovedij v pravljicah (1887–8) in pri E (1886–7). Zavzel se je za slov. univerzo v Lj. in italijansko na Tridentinskem (Vivat, floreat, crescat! Soča 1887, št. 29–32; Slov. drž. poslanci, tirjajte nam vseučilišča! E 1887, št. 66–8) in opisal iz svojih spominov Lavričevo delovanje (Dr. Karol Lavrič in njegova doba, Gorica 1906, ponat. iz Soče). Še 1898 se je udeležil katol. delavskega gibanja na Goriškem (Soča 1898, št. 87, 91). — Prim.: Senekovič-Polec, Vseučiliški zbornik 66; Oblak, Dr. K. Lavrič in njegova doba. Pir.

OBLAK France, javni delavec, publicist, r. 21. mar. 1845 na Slapu ob Idrijci, o smrti ni podatkov. Oče Andrej, mati Katarina Rejc. Gimn. je obiskoval v Gor. (1859–66). Po maturi je bil dve leti domači učitelj v Lj., nato (1868) je odšel v Gradec, kjer je študiral poljedelstvo in pravo. Med študijem (1870) je bil nekaj časa koncipient v odv. pisarni dr. K. Lavriča v Gor. 1873 je v Gradcu promoviral in služboval nekaj časa v dveh gor. odv. pisarnah. Od 1876 je bil na sodniji v Cerknem, kasneje v Bujah in od 1879 v Pazinu. Kot upokojenec je živel od 1902 v Gor., tu je dočakal prvo it. zasedbo mesta (avg. 1916), ker se zaradi ohromelosti ni mogel umakniti. Ko je Avstro-Ogrska Gor. ponovno zasedla konec okt. 1917, O. ni bilo več tam. Časopisna vest (SN 16. nov. 1917) je domnevala, da ga je iz njegovega stanovanja v ul. Vatana odpeljala umikajoča se it. vojska. Takrat naj bi propadel tudi njegov bogati osebni arhiv. Zaenkrat še ni ugotovljeno, kdaj in kje je umrl. O. se je že kot gor. dijak udeleževal čitalniškega gibanja (Tolmin) in sodeloval pri prireditvah gor. slov. dijakov. Podobno tudi v Lj., kjer je sodeloval pri organizaciji dveh osrednjih sestankov slov. dijakov (1868, 1869) in na drugem nastopil z govorom o potrebi slov. U. Kot Lavričev koncipient je sodeloval pri slov. gor. društvu »Soča« in na občnem zboru 23. febr. 1871 v Gor. govoril za decentralizacijo Avstro-Ogrske, za zedinjeno Slovenijo in jsl. zvezo. Za bivanja v Gor. (1870) naj bi tudi izdajal mladoslovensko orientiran list za gor. Slov. Kasneje je dopisoval v Sočo in E. V Soči je priobčil več strokovnih prispevkov, posebej pa se je zavzemal za ustanovitev slov. U (Soča 1887, št. 29–32; E 1887, št. 66–68). Spomin na svojega učitelja in sodelavca dr. K. Lavriča je ohranil v brošuri Dr. Karol Lavrič in njegova doba (Gor. 1906), ki je pomemben vir za poznavanje razmer na Gor. v dobi čitalnic in taborov.

Prim.: SBL II, 211; Gabršček I, 145, 176–77, 198, 200; II, 224; Soča 7. avg. 1873 in 7. febr. 1879; B. Marušič, ZČ 14/1960, 196–202.

B. Mar.