Slovenski biografski leksikon
Nežmah Urban, ljudski misijonar in nabožen pisatelj, r. 19. maja 1843 v Gorenji vasi pri Rogatcu, u. 15. nov. 1928 v Lj. Obiskoval je gimn. v Celju (3 razr.) in Josephstädter Gymn. na Dunaju, mat. 1867, nato vstopil v mis. družbo sv. Vincencija Pavl. v Gradcu, študiral bogosl. 1868–72, ord. 1871. L. 1872–3 je bil v centr. hiši v Gradcu, 1873–81 in 1905–6 v mis. hiši pri sv. Jožefu nad Celjem, vsa druga leta v mis. hiši v Lj. Imel je po Sloveniji in med beneškimi Slovenci nad 250 misijonov in stanovskih duh. vaj. Z imenom je izdal Duhovne vaje za duhovnike (Lj. 1916), anonimno pa: Nektera duh. opravila (Lj. 1888); Eksercicije ali tridnevne duh. vaje za pobožno kmečko ljudstvo po načrtu sv. Vinc. Pavl. (Lj. 1889; Simonič 153 knjigo pogrešno označuje za nov natis eksercicij Mih. Hofmana, gl. SBL I, 329); Bl. mučenec Gabr. Perboár (Lj. 1890); Sv. Vincencij Pavljanski. Po Maynardu in Galuri (Lj. 1891); Škapulir Marijinih 7 žalosti (Lj. 1898); Beli škapulir presv. Trojice (Lj. 1888); Sinji (višnjevi) škapulir brezmad. spoč. D. M. (Lj. ²1886); Škapulir karmelske M. B. (Lj. ³1908). — Prim.: Arhiv mis. centr. hiše v Gradcu in mis. hiše v Lj.; Simonič 153, 358, 373, 504; S 1928, št. 263 (s sliko). Lkn.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine