Nerat, Miha (1845–1922)

Nerat Miha, urednik in organizator slov. učiteljstva, r. 26. jan. 1845 v Hotinji vasi slivniške župnije pri Mariboru, u. 2. maja 1922 v Mariboru. Obiskoval je v Mariboru ljudsko šolo, 4. r. normalke in nižjo realko, bil do sept. 1860 učit. praktikant pri Sv. Janžu na Dravskem polju in je nato dovršil 2 letn. mariborske preparandije (izpričevalo 31. jul. 1863). Lavant. konzistorij mu je maja 1864 podelil službo prov. poduč. pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, čez leto dni pri Kapeli v Slov. gor., 1867 na Vranskem, 1868 pri Sv. Trojici v Slov. gor.; okt. 1869 ga je posvetna oblast nastavila v Kamnici pri Mariboru, ga 1870 kot prov. naduč. premestila v Ribnico na Poh. in tam jan. 1871 potrdila za def. naduč.; jeseni 1874 je nastopil naduč. mesto na novoustanovljeni šoli v Krčevini pri Mariboru, kjer je ostal do svoje upokojitve avg. 1909. Od nov. 1877–81 je bil okr. šol. nadz. za šol. okraje Šmarje, Konjice, Celjsko ok., Brežice, Kozje in Sevnico. Deloval je 20 let tudi kot učit. zastopnik v okr. šol. svetu mariborskem in bil več let predsednik domačega učit. društva. L. 1899 je dobil naslov šol. ravnatelja in bil 1909 odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono. Po prevratu je prevzel vodstvo razpuščenega kraj. šol. sveta in izvršil sam šolsko popisovanje otrok. — N. je bil med ustanovitelji P-a, ga 1883 s 4. let. prevzel v svoje založništvo in uredništvo ter s težkimi gmotnimi žrtvami vztrajal kot njegov založnik do 1891, ko je list prevzela Zaveza slov. učit. društev v svojo last, a je vodil njegovo upravo še do 1898, urednik pa mu ostal do konca 1918, torej polnih 36 let. Sprva je mnogo pisal sam, sčasoma pa si ustvaril stalen krog dobrih sotrudnikov (Brezovnik, Gradišnik, Hauptmann, Koprivnik, Lavtar, Schreiner, Bezjak i. dr.), ki so v svojem idealizmu pisali večinoma zastonj, ker ni bilo sredstev za honorarje. S P-om je N. dal slov. učiteljstvu pedagoško-znanstveno glasilo, ki je vsebinsko krepko korakalo z duhom časa; v njem so se obravnavala skoraj vsa aktualna vprašanja pedagogike in metodike, tu je v glavnem zbrano strokovno duševno delo našega naprednega učiteljstva do ustanovitve SŠM. Kot urednik in stanovski organizator je v stvarnih člankih poudarjal veliko važnost ustanavljanja okr. učit. društev in njih združitev v skupno centralno organizacijo, a ne po kronovinah, kar se je po trdih bojih z oblastmi in v lastnih vrstah tudi doseglo: apr. 1889 se je ustanovila Zaveza. — Od 1887–95 je izdajal in zalagal Popotnikov koledar za slov. učitelje, ki je prinašal poleg koledarske vsebine statistiko učit. društev, šematizem šol. oblastev, osn. šolstva in slov. učiteljstva, seznam primernih knjig za učit. in šolarske knjižnice in dr.; let. 1892 je bil posvečen 300 let. Komenskega, 1893 Fr. Jamšku, 1895 H. Schreinerju. — Prim.: Glaser IV, 336; P 1912, št. 12, poklonjena N.-u ob 30 let. uredništva, s sliko in članki (Kocbek, Pirnat, Flerè) ter seznamom važnejših P.-ovih člankov kot prilogo; Flerè, UT 1915, št. 2 (ob N.-ovi 70 let.); Fr. Praprotnik, P 1919, 1; Flerè, P 1922 101–12; K. P(řibil), UT 1922, št. 23; slika: ASK 37. Šr.