Nemanič, Davorin (1850–1929)

Nemanič Davorin, šolnik in jezikoslovec, r. 10. marca 1850 v Rosalnicah pri Metliki, u. 17. jun. 1929 v Zagrebu. Osn. šolo je obiskoval v Metliki in Novem mestu, gimn. v Novem mestu in na Reki (sedanjo sušaško gimn.) in študiral klasično in slovansko filologijo na Dunaju. Služboval je od 1877 v Gorici (eno leto) in v Pazinu, od 5. febr. 1885 do 1900 kot ravnatelj sarajevske velike gimnazije, nato kot nadzornik za srednje šole v Bosni in Hercegovini do 1910, ko je bil upokojen. — Kot učitelj, ravnatelj in nadzornik je bil N. skrajno vesten in pravičen. Ko je prišel v Pazin, ga je začelo zanimati čakavsko narečje v severnozahodni Istri, na otoku Krku in v hrv. Primorju; to narečje je temeljito raziskoval in zapisoval. Plod tega dela so Čakavisch-kroatische Studien, I. Accentlehre 1–3 (Sitzungsber. dunajske akademije znan. 1883–5). V njih je obdelal akcent samostalnikov, zaimkov, pridevnikov, števnikov in členkov. Ni pa obdelal akcenta pri glagolu in tudi ni priobčil oblikoslovja, kakor je prvotno nameraval. Te obravnave imajo danes pomen le še zaradi akcentskega mesta in kvantitete, ker N. žal ni natančno ločil akcentskih kvalitet. Ostrivec (´) mu pomeni vse dolge poudarjene, krativec (`) pa vse kratke poudarjene vokale. Po kvaliteti so mu poudarjeni zlogi padajoči, ker pravi (I, 1, str. 5 in I, 3, str. 65), da leži poudarek na prvi polovici zloga. V resnici pa pozna današnja čakavščina tri akcente: dolgi padajoči (ˆ), dolgi rastoči (´) in kratki padajoči (``). To pomanjkljivost je poudaril že Jagić, AslPh VII, 491. Vendar pa je razprava za dobo, ko je izšla, pomenila velik napredek, ker je akcentologija bila takrat šele v začetkih. — Iz Pazina je N. poslal LZ zanimivo narodno pripovedko »Čegar sem bila lani hči, sem letos mati« (1884, 165–8), ki ji je motiv sličen kakor srbski nar. pesmi o zidanju Skadra. V istem letniku (746–9) je priobčil tudi Drobtine za slov. slovar, ki jih je nabral med Belimi Krajinci okoli Metlike; tu podaja izraze za temporalno udaljenost od sedanjosti, »denes« (in »nocoj«) in »letos«, ki so v Beli Krajini drugačni kot pri drugih Slovencih. — Za Sketovo Staroslov. čitanko za višje razrede sred. šol (Dunaj 1894, str. XLV–XLIX) je napisal članek Staroslovenska književnost. Kot Miklošičev učenec v njem še vedno zagovarja Kopitarjevo in Miklošičevo panonsko-slovensko teorijo o domovini starocerkvenoslovanskega jezika. Sicer pa je članek jedrnat in pregleden. Za znano delo Die österr.-ung. Monarchie in Wort und Bild. Bosnien und Hercegovina (Wien 1901, 371–6) je opisal srbskohrvatski jezik in njegovo zgodovino v Bosni in Hercegovini. — Prim.: S 1929, št. 138 in 139; J 1929, št. 143; Obzor (Zagreb) 1929, št. 176; Ćuković, Spomenica prve gimn. u Sarajevu 1929, str. 16 (s sliko); Em. Lilek, Slovenski v tujini službujoči šolniki I, Celje 1933, passim. Klč.