Slovenski biografski leksikon

Neffat Anton, glasbenik, r. 22. marca 1893 v Rovinju v Istri kot sin državnega uradnika. V Gorici je dovršil realko z maturo 1911. Tu je obiskoval šolo podružnice GM v Gorici. Po maturi je bil kratek čas računski uradnik pri namestništvu v Trstu, potem pa se posvetil glasbenemu študiju in bil 1912–4 na akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Ob začetku vojne je šel na bojišče v Galicijo in prišel v rusko ujetništvo, iz katerega se je vrnil 1918. Od 16. sept. 1920 je kapelnik Narodnega gledališča v Lj. in vrši vse posle v opernem delu. Po večini je dirigiral dela slovan. in roman. repertoarja. Pisal je članke, predvsem o operah, ki jih je sam dirigiral. Nekaj skladb je objavil v prilogah CG. Od 1929 dalje je stalen organist za slovesno dopoldansko službo božjo ob nedeljah in praznikih pri oo. frančiškanih. 1930 je vodil akad. pevski zbor v Lj., več šolskih let je tudi korepetitor operne šole drž. konservatorija v Lj. *

Uredništvo: Neffat, Anton (1893–1950). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi386807/#slovenski-biografski-leksikon (13. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Primorski slovenski biografski leksikon

NEFFAT Anton, dirigent, r. 22. marca 1893 v Rovinju, u. 30. apr. 1950 v Lj. Glasbo je študiral v š. Pev. in glasb, društva v Gor. (ust. 1901). Iz te š. so poleg Neffata izšli glasbeniki: Bravničar, Prinčič, B. Šček, K. Sancin in Rijavec. Od 1912–14 je študiral na Ak. za glasbo in igral, umetnost na Dunaju. Z dirigentskim delom v lj. O je začel v sezoni 1921/22 in tam ostal do konca druge svet. vojne. V tem času je predirigiral skoraj ves standardni oper. repertoar. Bil je med najbolj zaposlenimi slov. dirigenti. Obenem je bil tudi vodja Akad. pev. zbora in korepetitor v oper. š. Leta 1946 je prišel v Mrb., kjer je obnovil mrb. O. Kot prvi direktor in dirigent po vojni je opravil pionirsko delo na opernem področju in v času 1946–50 uspešno izvedel opere: Madame Butterfly, Tosca in La Boheme (Puccini), Faust (Gounod), Trubadur (Verdi), Jevgenij Onjegin (Čajkovski), Ero z onega sveta (Gotovac), Prodana nevesta (Smetana). Predvsem v mlajših letih, ko ni bil tako intenzivno zaposlen z dirigiranjem, je tudi komponiral, tudi cerkv. skladbe. Tako je napisal za glas in orgle: Mariji Pomočnici in Klic k pokori. Tudi poročila in kritike je pisal, predvsem o opernih predstavah.

Prim.: SGL II, 464–65; GL SNG Mrb. 1959, XIV, št. 12, 325 (D. Mevlja); I. Jelerčič, 99; Trobina, 134, 198; MuzE II, 668.

Har.

Harej, Zorko: Neffat, Anton (1893–1950). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi386807/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 10. snopič Martelanc - Omersa, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1984.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine