Nedved, Anton (1829–1896)

Nedved Anton, glasb. učitelj in skladatelj, r. 19. avg. 1829 v Hořvicah na Češkem, u. 16. jun. 1896 v Lj. Petja, gosli in klavirja se je v nežni mladosti učil v rojstnem kraju pri Antonu Slavíku. Ker je kazal nenavadno nadarjenost za glasbo, so ga starši z 10. letom poslali v Prago, kjer se je šolal pri Krejčiju, Horáku, Kolešovskem, ravnatelju Kittlu (petje) in ravn. konservatorija Mildnerju (gosli). Kot deček je pel sopranske solopartije v raznih cerkvah, pri koncertih in prireditvah Sofijske akademije in Cecilijanskega društva; nekdaj je pri izvajanju Mozartovega Requiema stopil na mesto slavne pevke Pohorske, ki je bila nenadoma zbolela. Ko je opravil izpite, je poučeval petje na Sofijski akademiji in na češki realki v Pragi. Pevski uspehi so ga zvabili k operi; nastopil je dvakrat v Pragi in potem šel k češkemu gledališču v Brno, kjer je radi finančnega poloma gledališča prišel v nemale gmotne težave. Prav takrat je bilo razpisano mesto glasbenega ravnatelja filharm. društva v Lj. N. je prosil za to mesto, ga dobil in v okt. 1856 prišel v Lj. Skoz 26 let je kot koncertni ravn. vodil društvene koncerte, ustanovil mešani in moški zbor in izvajal poleg slov. pesmi največja svetovna glasbena dela. V Lj. se je poročil s hčerko drž. šol. nadzornika Smoleta. Po njegovem vplivu je 1859 postal N. glasbeni učitelj na drž. glasbeni šoli pri glavni normalki. Obenem je poučeval petje na lj. gimn., v Alojzijevišču in semenišču. L. 1862 se je uvedlo v osn. šole petje kot poseben predmet. Ker učiteljstvo za ta pouk ni bilo strokovno pripravljeno in ker ni bilo potrebnih knjig, je N. napisal prvo pevsko šolo »Kratek nauk o glasbi« (Lj. 1863, 2 1893) in izdal 3 snopiče 1–3 glasnih Pesmi za mladost (Lj. 1867). L. 1870 se je drž. glasb. šola ukinila, ustanovilo pa posebno mesto glasb. učitelja na učiteljišču. To mesto je dobil N. in na njem ostal do upokojitve 1890. Vprav kot učitelj je bil N. tolikega pomena za razvoj slov. glasbe. Za glasb. pouk je izdal zbirko šol. pesmi Slavček v 3 stopnjah (Lj. 1879, 2 1885 do 1886, 3 1892–6, 4 1898 [z letnico 1896]) in dvogl. Mašo za šolo (Lj. 1870). Kesneje je še sestavil Vaje v petji (Lj. 1893) in po R. Weinwurmu priredil Početni nauk o petji za ljudske šole (Lj. 1894). — Iz N.-ove šole na učiteljišču so izšli: operni pevec Fran Pogačnik-Naval, prof. glasbe Ant. Dekleva, skladatelji in glasbeniki Jos. Pavčič, Fran Marolt, Ferdo Juvanec, Janko Žirovnik in dr. — L. 1860 je bil N. med ustanovitelji lj. čitalnice in je 2 leti vodil čitalniški zbor. L. 1872 je sodeloval pri ustanovitvi GM in bil njen odbornik do 1880, ko je bil izvoljen za častnega uda.

N. je bil tudi plodovit skladatelj cerkvenih in svetnih pesmi in samospevov. Prva skladba je bila vokalna maša, ki jo je 1857 vodil v Pragi sam. Njegove cerkvene skladbe so: 2 slov. maši za moški zbor: Slava Stvarniku! (Lj. 1883) in K tebi srca povzdignimo (Lj. 1884); Osem cerkvenih spevov za meš. zbor (Praga 1868); Offertorium (Benedic anima mea Domino) za en glas z orglami (Praga 1869); Sv. Devici Mariji v čast za sopr., 3-gl. ženski zbor in orgle ali harmonij (Lj. 1883); 3 Ave Maria za glas in orgle ali harmonij (Lj. 1890, izd. GM zv. 21). — V izdajah GM so izšli tile zbori: Mili kraj, moški zbor (GM zv. 1, 1872); Moja rožica, moški zbor (GM zv. 2, 1875); Vojaci na poti, moški zbor (GM zv. 11, 1882); Štirje slov. napevi za moški zbor (Zvezna, V ljubem si ostala kraji, Pod oknom, Slovo; GM zv. 12, 1882); Slov. napevi za 4 in 5 (meš.) glasov (Oblakom, Na goro, Nazaj v planinski raj; GM zv. 17, 1887); Trije mešani zbori (Naša zvezda, Veseli pastir, Vijolčin vonj; GM zv. 22, 1891); Osem moških zborov (Zastavnička, Ponočni pozdrav, Ne zabi me, Podoknica, Ko gledam ti v oči, Dekletu, Nagrobna pesem, Avstrija moja; GM zv. 23, 1891); Šest moških zborov (Pevčeva molitev, Ljubezen in pomlad, Lahko noč, Planinsko dekle, Popotna pesem, Pri poroki; Lj. 1889); Slovo za moški zbor in tenor-solo (Lj. 1884); pevskemu zboru GM je posvetil moški zbor Domu in ljubezni (Lj. 1895), pred ustanovitvijo GM je že izdal šest moških zborov v 3 zvezkih s posvetilom Vsem slovanskim pevcem (Moj dom, Popotnik, Domovina, Pesem lovčeva, Zvezdi, Slov. dežele; Lj. 1870). — Poleg že omenjenih nabožnih je N. izdal še te-le samospeve: Želje, za bariton ali alt s klav. (Lj. 1872, GM); Kranjska dežela (Lj. 1875, GM); Darilo (Lj. 1884, GM); Album 12 pesmi (Lj. 1893, GM). Kot priloga LZ 1891, št. 8 je izšla Prešernu (besede Funtkove). Izšlo je še nekaj prigodnic ob patriotičnih slavnostih; mnogo skladb je ostalo v rokopisu. — Prim.: F. Rakuša 162–4; Gangl, UT 1869, 244; isti, DS 1898; J. Čerin, Pesmarica GM (Lj. 1897) VI; P. Kozina, Zbori 1929. Kz.