Nedeljko, Fran (1858–1931)

Nedeljko Fran, mladinski in ljudski pisatelj, r. 10. okt. 1858 v Rakovcih župn. Sv. Tomaža pri Ormožu, u. 27. nov. 1931 v Lj. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Tomažu, 4. r. v Ptuju, tu dovršil nižjo gimn. Ker ga siromašni starši niso mogli podpirati, da bi nadaljeval gimn. študije v Mariboru, je vstopil kot klerik v frančiškanski red provincije sv. Ladislava v Zagrebu, odkoder je bil po končanem noviciatu premeščen v Varaždin. Toda tu se kot navdušen Slovan med madž. tovariši ni počutil dobro, zato je zapustil samostan, se vrnil v domovino, kjer je po Valjavčevem zgledu nabiral nar. blago ter se pripravljal za izpit za 3. let. mariborskega učiteljišča, a so mu tudi ta študij preprečile neugodne gmotne razmere. Nato je bil 4 l. zaposlen pri dr. Iv. Miheliču v Ptuju, odkoder je prišel sept. 1885 za uradnika k banki Slaviji v Lj., kjer je deloval do svoje upokojitve sept. 1927. Pri administraciji Sn-a se je seznanil z raznimi lj. književniki, posebno s Cimpermanom je mnogo občeval; sodeloval je pri Sn-u (1887), dopisoval v SN, S, bil 1890 odg. urednik SS. S psevd. Dominicus in Prostoslav S. Sekolov je izdal, največ po lastni prireditvi, Narodne pripovedke za mladino (1. zv. 1884, 1894²; 2. zv. 1887, 1902²), iz knjig in časopisov je zbral Pravljice in pripovedke za mladino (1889) ter Narodne pripovedke in pravljice (1889); za mladino je izbral in poslov. Andersenove pravljice (1896) in V. Hauffove pravljice (1907); iz nem. je prosto priredil: zgod. povest S prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina (1887, 1896², 1907³), povest Naselnikova hči, cvetlica pustinje (1887, 1899²) in Don Kišot iz la Manche, vitez otožnega lica (1890) ter izdal zbirko lahko izpeljivih poskusov iz fizike itd. z naslovom Mali vseznalec (1890, 2. nat.: Mali vedež 1900). Iz avstr. zgodovine je zajel snov za svoje poljudne spise: Maksimilijan I., cesar mehikanski (1892, 1903²; ponat. AS 1898), Feldmaršal grof Radecki (1893), Princ Evgen Savojski (psevd. S. Hrvojič, 1893, 1909²), Spominski listki iz avstr. zgodovine (sestavil Borislav, 1897), Pokojna cesarica Elizabeta (1898), Viljem baron Tegetthoff (1900), General Laudon (Zk 1904, št. 7, 8). V topografsko-zgod. oziru je opisal Postojno, nje slavne jame in okolico (slov. in nem., 1901) ter podal pregled Rusko-japonske vojne (1904). Ob skromnejših tedanjih zahtevah do mladinskega slovstva in ob splošnem pomanjkanju boljšega mladinskega štiva so pred četrtstoletjem N.-vi spisi dobro vršili svojo nalogo. — Prim.: Glaser IV, 335–6; Geršak, Ormoški spomini, Lj. 1902, 155–8; Simonič 344. Šr.