Naglič, Matija (1799–1854)

Naglič Matija, kmetiški bukovnik, r. 20. febr. 1799 v Zgornji Beli pri Preddvoru, u. 22. jun. 1854 v Preddvoru. V preddvorski šoli se je naučil lepo pisati, a morda že tudi dobil veselje do slov. knjige. Bil je nenavadno pobožen, a svojo pobožnost je izpričaval tudi na način »bukovnikov«: preddvorski N., p. d. Kosmat, slov. nabožnih in mističnih tekstov ni samo, kakor pred njim na Gorenjskem n. pr. Zoisova nabiratelja Gubanc in Korbič, le zbiral, ampak jih je, kakor pred njim n. pr. Žegar, Schuster-Drabosnjak in dolga vrsta drugih koroških »bukovnikov«, tudi prepisoval ali vsaj registriral. Njegova zveza s koroškimi bukovniki sicer ni izpričana, a gre nedvomno za sličen tip pobožnega slov. kmeta, ki tudi sosedom rad čita iz svojih bukev ali prepisov. Veliko razliko med Drabosnjakom in Kosmatom pa je tvorila okoliščina, da Preddvorec po vsej priliki ni imel nikakih nagnjenj in sposobnosti za samostojno oblikovanje. Izpričanih je nad 50 knjig iz 1680–1830, ki so tvorile njegovo knjižnico, a bilo jih je nedvomno več. Medtem ko so knjige sosedje raznesli in porazgubili, sta del N.-evih rokopisov rešila Fr. Rebol, ki je svojo najdbo popisal, in Tomo Zupan, ki jo čuva v svoji knjižnici na Okroglem. Tudi za slov. bibliografa pomemben je med N.-evimi rokopisi obsežni zbornik »halištrov«, t. j. nekakih posnetkov vsebine prečitanih knjig, ki ga je začel spisovati N. okoli 1823. — Prim.: Rebol, Čas 1907–9. Kd.