Naglič, Martin (1748–1795)

Naglič Martin, S. J., filolog in sodelavec pri Pisanicah, r. 1. nov. 1748 v Žireh, u. 15. nov. 1795 v Lj. V Lj. je študiral približno 1759–68 pač vse letnike gimn. in filozofije, a 1768 je postal jezuit ter bil menda 1768–70 novic na Dunaju, 1770–1 repetitor humaniorum v Leobnu, 1771–2 repetitor filozofije v Gradcu. V Lj., kamor se je vrnil 1772, je bil 1772–3 na jezuitski gimn. učitelj v 1. razr., a ostal gimn. učitelj tudi po ukinitvi reda vsaj do 1782, ko je učiteljeval v 1. humanitetnem razr. Službo je opustil najbrž radi jetike (vsaj 1789 ga ni bilo več med gimn. profesorji). Ali je bil ord., ni znano. — N. je imel po vrnitvi v Lj. po vsej priliki stike s Pohlinom ter si pod vplivom besede in slovnice o. Marka osvojil preporodno miselnost. Do preporodne aktivnosti se je povzpel prvič 1776, ko je dal Japelj lj. kapucinom pobudo za izdajo Hipolitovega slovarja. To namero je N. v 25. št. LW 1776 preprečil z dokazovanjem, da je delo za tisk prešibko. Očitku, ki je krivičen, je kumoval pač ozir na Pohlinovo napoved slovarja. Drugič so pripravile N.-a do dejanstvenosti Devove Pisanice, za katerih 2. knjigo je napisal »Nečemernost tega svejta«: v treh distihih z revno vsebino opominja razjezuit prijatelje, naj si nabirajo brez ozira na slavno ime in posvetno blago zaklade za drugi svet. Distihi so bili deležni časti, da jih je Denis 1785 ponatisnil v dodatku o šestomeru v zbirki »Ossians u. Sineds Lieder«. Ali je imel N. še kaj več pesmi, ni znano. V isti dobi je bil v stikih tudi že s Kumerdejem in Japljem: ni izključeno, da je bil že med člani Kumerdejeve filološke akademije iz 1779, kakor je postal 1781 član obnovljene oficialne družbe operozov. Ti stiki so mu pač tudi pripomogli, da je postal po Sorčanovem odhodu v Innsbruck 1784 član komisije za revizijo Japelj-Kumerdejevega prevoda biblije, vendar ni znano, zakaj je bil sorevizor le 1786 za 2. del novega zakona. Izmed njegove korespondence je znanih le nekaj pisem Erbergu 1782–94, ki so pa za zgodovino preporoda brez pomena — Prim.: 199, 242, a k literaturi dodaj: Šlebinger, Pisanice (ponatis iz Izv. II. drž. gimn. v Lj. 1905/6) 20; Kidrič, Zgod. 177–8, 202, 215, 219. Kd.